»nejasnimi obrisi, kompozicijsko razbitimi in delnimi strukturami je kopno v teh delih zgolj dozdevek, plod igrive domišljije med naravnima elementoma, vodo in zrakom, ki se izkristalizira skorajda naključno kot svojevrsten estetski eksces njunega razmerja.«
»Kot da bi bilo kopno v podobah mostov, nabrežij, ladij, mestnih obzorij in jezov – kopno v podobi človeka torej – zgolj ekscesni produkt razbijanja valov in rečnega toka; toka narave, ki ga na razstavi dopolnjuje njeno nezavedno, zvok njenih globin.«
»Neverjeten intelekt, osupljiv spomin in impresivna vztrajnost, pa tudi vzvišena interpretacija, poglobljena občutenost in naravna iskrivost, s katerimi vabi v izrazito samosvoj zvočni svet.«
»Zame ni bila bistvo projekta odkrivati na novo, temveč razjasniti delovne situacije, skozi katere vedno vstopam v sistem, ki ni narejen zame in se moram vedno znova v njem znajti.«
»Ilustracija, ki so jo pred leti mnogi dojemali le kot obrtniško delo, danes nastopa kot zrela, samostojna umetniška zvrst, postaja večžanrska, amorfna do te mere, da uhaja zastarelim teoretskim zamejitvam, kar opažamo tudi pri tendencah sodobne slovenske ilustracije.«
»Predstava se zato tematike loteva raziskovalno, z namenom preizpraševanja civilizacijskih in etičnih vzorcev, ter si prizadeva za destigmatizacijo žrtev spolnih zlorab.«
»Picasso je sam ugotovil, da bi lahko njegovo celotno delo razdelili na sedem različnih slogov, vsak od njih pa odraža njegov odnos do sedmih žensk v njegovem življenju: Fernande Olivier, Eva Gouel, Olga Hhohlovo, Marie-Therese Walter, Doro Maar, Francoise Gilot in Jacqueline Roque.«
»Pričakovanje in neobičajnost, natopljena s presenečenjem, ki ga ponujajo dotik, stik, povezava, prepletenost, tudi različno gibanje čopičev, različni ritmi prstov in rok, tudi premikanje celotnega telesa dveh slikarjev, nenadoma postaneta svet umetnosti onkraj vsakdanjega ustvarjanja. To so posebni trenutki, tisti čas in prostor redkeje najdenih izkušenj in redkeje najdenih izzivov.«