»Na razstavljena dela Mateja Čepina in njihovo motiviko kot zelo pomemben element na različne načine vplivajo filmske zgodbe in prizori, ki temeljijo v svetovni popkulturi.«
»Človeško-kameninsko hibridnost – to čudno drugost radikalno intimne bližine – raziskujem skozi performativno sodelovanje s skrajno drugačnimi entitetami od mene same.«
»Vse miga, vse se giblje ... kri mora teči, če hočemo živeti. Po dveh letih zadrževanja in omejevanja – na polje zdaj, v les šumeč! Valjanje po travi je zametek plesa.«
»Kot plesalci verjamemo, da plahutanje naših kril prinaša upanje v srca tistih, ki ljubijo plesno umetnost, in jim daje pogum pri premagovanju te pandemije. Moje srce vznemirjeno bije.«
»Ministrstvo za notranje zadeve republike Kiribati in Narodni muzej in kulturni center Kiribati sta jo tudi izbrala, da je s svojimi umetniškimi deli predstavljala izginjajočo otoško državo Kiribati na mednarodnih projektih in razstavah, ki so poudarjali problematiko globalnih podnebnih sprememb in s tem povezanim dvigom morske gladine.«
»Njen vizualni izraz sledi multidisciplinarnemu pristopu in se kreativno navezuje na vključevanje in združevanje različnih umetniških praks, najnovejših tehnologij ter vizualnih, zvočnih, prostorskih, digitalnih in drugih novih medijev. Ti v določenih segmentih segajo na področje presečišča znanosti in umetnosti. Tam na izviren, radikalen način opozarja na pereče družbeno-okoljske probleme in spodbuja javno polemiko o njih.«
»Kar je videl in doživel, je naglo našlo pot v njegov, včasih prav groteskno nasilni slikarski svet. Tu ni nič izmišljenega, vse je pristno, rdeča barva je zares kri, čutna substanca, trupla so raztelešena bitja, ne prikazni iz nočnih mor – le mi, ki tega nismo doživeli, videli, jih dojemamo kot figure iz nekega peklenskega življenja, ki se je včasih tragično, ali pa včasih prav bedasto končalo. Tu ni ironije, v resnici gre samo za slikarski izraz, ki je tako neposreden, da je še v smrtni muki živ.«
»Našel se je kup knjig, ki jih je imel v 30. letih. Med temi je ena posvečena Holbeinovim portretom, ena pticam, spet druga stripom Wilhelma Buscha, ki ga je Lucian zelo občudoval. Pomagajo nam razumeti, o čem je razmišljal, ko se je vzpostavljal kot umetnik.«
»Nemalokdaj se zdi, da nekatere vlade tudi kulturne ministre oziroma ministrice dojemajo zgolj kot dekoracijo, saj težko uveljavljajo interese kulture v kontekstu domnevno pomembnejših resorjev.«
»Bolj zavzeto bi morali javno opozarjati, kaj odločilnega kultura sploh prinaša v življenje skupnosti in posameznika, česar na njej lasten, specifičen način ne zagotavlja nobena druga družbena dejavnost.«
»Zdelo se mi je, da je pri fotografiji celoten proces 19. stoletja, ki ga zaznamujejo veliki pionirji, kot je tudi Slovenec Janez Puhar, temeljil izrazito na eksperimentiranju. Na tem, da je fotografija nekaj, kar odkriva neskončne potenciale, in je niso razumeli kot umetnost, ampak kot znanost.«
»Pristopi so seveda različni, ampak kot pozitivno pri tej mlajši fotografiji dojemam dodajanje. Iskanje nečesa novega. To ne pomeni, da je to, kar je bilo, slabše, ampak da vendarle postajamo bolj dojemljivi za novosti.«