Ključna beseda: umetnost

»Umetniki pet dni bivajo v dvorcu Trebnik, zgodovinsko zanimivem poslopju na robu mesta, kjer je za umetnike urejen ustvarjalni, družabni in delovni prostor.«

»V središču je torej vizualna izkušnja, ki jo v predstavljeni seriji raziskuje predvsem prek dveh vstopnih točk: zrcal, ki jih je vstavil med okvirje fotografij krajin, s katerimi nastajajo ob premikanju gledalca novi odsevi podobe, ki tako nikoli ni ista in statična, ampak ponuja mnoštvo pogledov; obenem pa z zvočnimi posnetki s terena, aranžiranimi v nove kompozicije, ki videno podobo krajine širijo v zvočno.«

»Njene ženske so razosebljene, nič več individualni subjekti, namesto tega so prikazane le kot skupina delovnih rok, ki obstaja in deluje v prostoru domače kuhinje ... Skozi fotografije teles, postavljenih v naravna okolja, in rok, ki tvorijo imaginarne skupnosti, si umetnica zamišlja utopične scenarije pobega iz družbeno determiniranih vlog.«

»Se Radovič od 80. let 20. stoletja ukvarja z načelom ponavljanja, kopiranja in posnemanja v fotografiji, pa tudi s fascinantno raznolikostjo pomena in 'replike'.«

»Srečnež se ni zavedal, kako težavnega dela se je lotil, v kakšne duševne stiske bo zabredel, kako bo poveličan in kako ga bodo trgali.«

»Gre za preplet teh stvari: spomin, podoba, čas in neko to, ki se ustvarja, ko to pletemo. In na neki način je to tudi poklon mojemu očetu, pa slikam Marka Jakšeta in sem jih dala brat očetu, ki je bil analitik vizualnih komunikacij, in je potem bral te Markove slike na en čist svoj način, jaz sem pa njega snemala, in potem je izluščil neke principe in s temi principi smo potem gradili predstavo.«

»Vizionarsko slikarstvo Marka Jakšeta sem uporabila kot vir za pisanje pisma gledalcu iz prihodnosti o tem, od kod prihajamo. Slike sem izročila očetu, analitiku vizualnih komunikacij, da mi jih je bral. Posnela sem njegova razmišljanja o lepoti, ljubezni, podobi, življenju, smrti, svetem in stvarjenju, ki ne pozna konca. Material, ki ga generirajo Markova umetniška dela, očetovo branje vizualnega materiala in moj lastni performativni arhiv, ki temelji na praksah sanjanja, se prepletajo kot niti, ki tkejo predstavo. MEMORIO posvečam Tebi, Oče.«

»Dobivamo nove informacije in vrnili bomo več predmetov, ki so prišli k nam nezakonito. Ne želimo jih v svojih zbirkah.«

»Pri vsem, kar kupimo, morata biti jasna izvor in lastništvo.«

»To se mi v današnjem času naraščanja nacionalizma in utrjevanja meja zdi še posebej pomembno.«

»To je prostor, kjer se srečujejo kulture, zdaj so prišli tudi voditelji držav, s katerimi intenzivno sodelujemo.«

»Gre za eksperiment, kaj lahko verbalna reprezentacija sanj javno sproža s pomočjo avdiovizualnih medijev.«

»Besede, jezik, komunikacija kot taka je že 'psihološka operacija', ki se lahko uporablja za materializacijo, ponavljanje ali reprodukcijo nasilja ali pa dematerializacijo nasilja oziroma travmatičnih vsebin.«

»Kako jih prisiliti, da to 'knjigo' dejansko preberejo.«

»Strinjam se z Muanisom, svoje razumevanje komunikacije kot 'psihološke operacije' pa sem že pojasnil.«

»Kompozicijski in slogovni detajli potrjujejo, da gre za pripravljalno študijo, ki jo je za slovite freske naslikal Rafael.«

»Ima energijo, moč, gibanje in kakovost, zaradi česar je delo izjemna redkost.«

»Jože Šubic s svojo novo razstavo ne samo simbolno, ampak tudi dejansko zaključuje neki avtorski opus.«

»Hranilnike doživljamo kot nekaj novega in kot reminiscenco, retrospektivo, rekapitulacijo njegove umetniške poti.«

»Lahko ga razumemo tudi hudomušno, saj hranilnik pri večini obstaja le kot spomin na otroštvo, toda v naplavinah življenja taka gesta zadoni bolj alarmantno in izzveni kar baladno.«

»Razstava opozarja tudi na ključne momente, s katerimi sodelujoči likovni ustvarjalci 'osmišljajo' iskanje resnice, je med drugim zapisal Premrov.«

»Razstava omogoča tudi pregled, kako se v njihovih umetninah prepletajo najintimnejše avtorske odločitve in kako se med njimi pretaka energija premišljenih ustvarjalnih odločitev.«

»Sodelujoče umetnike sicer povezuje 'skupno območje bivanja in ustvarjanja', ki se vrisuje v njihov umetniški sedanjik.«

»Razstava Napačna ladja tako namiguje na idejo o poskusu pobega človeške vrste s prenasičenega planeta z vsemirskim plovilom, ki potnikom vsaj navidezno omogoča (skoraj) vse potrebno ugodje, ki pritiče sodobnim življenjskim slogom.«

»Hkrati pa z deli aludira na aktualna okoljska nesorazmerja v sodobnem svetu, ko je velika množica divjih živih bitij zaradi razbohotenja človeka kot ultimativne invazivne vrste obsojena na propad in izginotje.«

»Dela na razstavi povezujejo jasne, a med seboj večkrat kontradiktorne reference na specifične umetnine poznanih mojstrov, mnogovrstno ikonografijo (tudi v navezavi na slovenski prostor) in razumevanje medija slikarstva kot takega.«

»Kljub nekaterim jasnim navezavam na že obstoječe likovne podobe in njihov simbolizem, se dela v svoji dvoumnosti in ironiji nanašajo na sodobnost in pereča, aktualna protislovja družbe.«

»Ostanki barve na klasičnem majhnem formatu nudijo vpogled v sproščeno slikarsko gesto in v obliki naključnih madežev nastopajo kot abstraktni spodbujevalci domišljije.«

»S svojo slikarsko igrivostjo in naključnostjo poglobijo kontrast, ki se vije skozi celotno razstavo: živahne, optimistične barve, ki slikajo temačno vsebino, hitro ustvarjanje osnovnih risb, a dolgotrajno nanašanje barv na platno, neobremenjeno koncipiranje idejnih prebliskov in njihov premišljen dialog z zgodovino umetnosti.«

»Naslov Lepa reč! pa, kot zapiše, pod krinko domačega frazema tolmači avtorjev pristop k upodabljanju protislovja sveta, hkrati pa ga vrednoti na zanj značilen dvoumen način.«