»Pri izbiri, katerega umetnika ali umetnico bomo prijavili, najprej razmišljam o specifičnosti določenega sejma, čemu je to sejemsko občinstvo naklonjeno. Ob tem pa tudi na to, s čim jih lahko presenetimo.«
»Postavitev bo zelo drugačna od tega, kar smo vajeni v muzejih in galerijah. In od začetka poudarjamo, da to ni boljša postavitev, ampak samo drugačna postavitev, kot neka študija, ki naj bi obiskovalcu pomagala, da pride do nekih novih vprašanj.«
»Medtem ko znanstveniki s strokovnimi razlagami zadnje desetletje skoraj brez učinka nenehno opozarjajo na okoljsko krizo, želimo preizkusiti drug pristop, in sicer tako, da javnost prestrašimo do kosti. Če je ta planet naš dom, potem v tej hiši straši!«
»Zdi se nam fino, da se znotraj mesta povezujemo in da se tudi Lutkovno gledališče Maribor in Kulturna četrt Minoriti pridružimo prostorom, kjer gostuje ali domuje odlična sodobna vizualna umetnost.«
»Slikar z akademskim pedigrejem, mojster videoestetike, tehnolog ter prepoznavna figura ulično-umetniškega gibanja, svojo umetniško refleksijo skladno vključuje v dialektiko med klasičnim slikarstvom in avantgardnimi dosežki sodobne tehnologije.«
»Veliko je spremenljivk. Sam določim, kako hitro bo stroj nanašal barve, koliko širok čopič bo imel in koliko bo barv. Proces nastajanja je dokaj slikarski, sproti se odločam in razmišljam. Slika tako lahko nastaja tudi dva meseca.«
»Resnična govoricaje tista, ki vzdrži,da je njena resnica,kjer govorice ni.Brez razvozlavanja vozlov,brez iskanja poti domov.Tragedija je spev kozlov,ne spev bogov.«
»Ta dinamični preplet vizualnih in zvočnih fragmentov v temi razstavnega prostora zarisuje zemljevid napetosti in negotovosti, ki s sedanjega zornega kota spodbuja raziskovanje konstelacije tistega, kar bi lahko bilo in se ni zgodilo.«
»Z ikonoklastično vajo dekonstrukcije ponavljajočih se gibov razkriva neznansko kompleksnost nasprotujočih si čustvenih vzgibov, ki so v ozadju ustvarjalnega procesa. Nezavedne vsebine se pojavljajo med spominjanjem neizživetih, neuresničenih izkušenj in ustvarjajo sanjsko vzdušje, v katerem umetnica sublimira željo po doseganju popolnosti, dokler ta ne izzveni.«
»Je padec v praznino, sekunda popolne negotovosti, je trenutek, ko narediš korak, da bi stopil na oder. To je stanje zamaknjenosti, ki nam omogoča imaginarno potovanje v času. Tja, od koder lahko zavestno dostopamo do podrobnih fragmentov lastnih izkušenj, ki jih naša preteklost pogosto ljubosumno varuje v nezavednem, da bi našli ravnovesje, v katerem lahko v svoji krhkosti domnevamo, da je to, kar nam je v določenem obdobju pomenilo neuspeh, neodtujljivi del naše sedanjosti. Morda nas prav ta trenutek najbolj približa temu, k čemur smo vedno stremeli.«
»Ne zgolj na vrzel v vizualni funkciji, temveč tudi v umski zaznavi, spoznanju ter posledično svetovnem nazoru. Z drugimi besedami Scotoma raziskuje vzroke izza naše nesposobnosti, da bi dosegli kakršnokoli soglasje glede česarkoli.«
»Objekti so posredniki, prek katerih je mogoče ugotoviti mehanizme družbene ureditve. Prek njih lahko razberemo, kako ljudje stvari vidimo in kako tisto, kar vidimo, razumemo.«
»Ima glina tudi terapevtski učinek, saj je zemlja – kar glina pravzaprav je – prvinski element, ki lahko poveže odtujenega človeka z njegovimi koreninami, ga prizemlji. Obenem glina ohranja in izpopolnjuje žlahtne tehnike rokodelstva.«
»Je mogoče tradicijo ohranjati samo tako, da se opominjamo, da si jo je treba nekako zamisliti na novo. Razpoke, tragedije in travme se namreč dogajajo, mi pa se moramo naučiti biti del nečesa večjega od sebe da jih premagamo.«
»Gre predvsem za vizualna umetniška dela, ki nas bodo popeljala skozi svet pošastnih prikazni, demonov in frikov ter občutka strašljive nočne more, ki nas danes spremlja celo v resničnem življenju: včeraj covid, danes vojna, kaj nas čaka jutri?«
»Velik format – z njim je križ. Platno je najprej treba napeti, nato preparirati, potem pa imaš še skrb, da bo tvoja koncentracija zdržala ne le eno uro, ampak cel teden, mesec. To je tako, kot bi pisal roman, medtem ko je risba bolj podobna pesmi.«
»Janez Bernik je bil eden prvih slovenskih informelistov. Iz tradicionalnega slovenskega figuralnega modernizma je prestopil v abstrakcijo, s katero je nastopal v velikih reprezentančnih razstavah, ki so krožile od Evrope do Severne Amerike.«