»Razstava kot celota ponuja vpogled v umetnikovo ustvarjanje, kjer se prepletajo glasba, subkultura in vizualna umetnost, obenem pa tudi v sam proces dela, ki se kaže kot zaporedje poskusov, odločitev in refleksij o tem, kdaj je umetniško delo končano.«
»Nekje sem bral o paralelnih kozmosih ogromnega fizičnega obsega, ki prehajajo drug skozi drugega, ne da bi trčili – to ponazarja moje slikanje, pri katerem gre za veliko slojev, aluzij, ki nimajo nekega posebnega pomena, se združujejo, pretakajo drug mimo drugega oziroma drug skozi drugega, ne da bi pri tem komunicirali.«
»Ko sem bil star deset let, je bilo to tudi moje življenje. Ko sem slišal Hind, me je njen glas vrnil naravnost v otroštvo. Počutil sem se, kot da sem tisočkrat umrl. To ni bilo igranje, to je bilo moje življenje.«
»Ne morem sprejeti sveta, v katerem otrok prosi za pomoč, a nihče ne pride. Ta bolečina, ta neuspeh pripada vsem nam. Ta zgodba ne govori samo o Gazi, govori o univerzalni žalosti.«
»zadnji odmev razsvetljenskega humanizma, ki je dokončno katastrofo doživel v medplemenskih pokolih in humanitarnih katastrofah Afrike, v srednjevzhodnih urbicidih, na ukrajinskih frontah in z genocidom v Gazi.«