Ključna beseda: zelenjava

»Stanje v panogi pridelave zelenjave je alarmantno.«

»Nujno povečanje samooskrbe z zelenjavo je samo pobožna želja.«

»Večji pridelovalci zelenjave, ki prodajajo svoje pridelke prek trgovskih sistemov končnim potrošnikom, so zaskrbljeni.«

»Dogovor za naprej je glede na vse navedeno več kot nujen.«

»Žal vse kaže na to, da se v maloprodaji zelenjave bije cenovna vojna, ki negativno vpliva predvsem na pridelavo.«

»V verigi preskrbe z zelenjavo sta zato po prepričanju varuha nujna transparentnost in dialog v verigi.«

»Preprosto ni dovolj zanimanja med mladimi, da bi šli v panogo, ki je delovno najbolj intenzivna.«

»Treba je spremeniti odnos do hrane v celoti in spoštovati celotno prehransko verigo.«

»Sadje in zelenjava imata kratek rok uporabe. Če želimo dvigniti samooskrbo, bomo morali oživiti predelovalno industrijo. To pomeni zamrzovanje, vlaganje …, drugače ne bo šlo.«

»Zelenjava ima večinoma dokaj kratko možnost skladiščenja, kar pri npr. solati pomeni, da je teden dni v hladilnici v optimalnih razmerah še nekako sprejemljivo.«

»Ne, ko dozori, jo je treba pobrati in hitro porabiti.«

»Ker ljudje svoj prosti čas zelo raje namenjajo drugim dejavnostim in ker se jim zdi ta pridelava v času izobilja v trgovinah popolnoma nepomembna.«

»Povprečna starost slovenskega kmeta je 65 let, kar pomeni, da smo najbolj stara kmetijska populacija v Evropi.«

»Ko je na voljo dovolj slovenskih pridelkov, ustavimo nakupe tujih in ponudimo kupcu samo lokalne. Od svoje strategije podpore lokalnim pridelovalcem in kmetom ne odstopamo niti v primeru višjih cen.«

»Tržne raziskave pa kažejo, da kupec vse bolj išče nizke cene za vse izdelke, za slovensko pa je pripravljen plačati samo še šest odstotkov višjo ceno. Še pred enim letom je bil pripravljen plačati 15 odstotkov več.«

»To velja tudi za sadje in zelenjavo, ki sta trenutno pri tujih dobaviteljih večinoma cenejša. Pri Tušu imamo v ponudbi tako izdelke slovenskega kot tujega porekla, opažamo pa, da se kupci za nakup večinoma odločajo glede na ceno izdelkov.«

»Naš primarni cilj je zagotoviti dovolj široko ponudbo v Sloveniji pridelanih in predelanih izdelkov. Na področju sadja in zelenjave z drugih trgov nabavljamo samo v času, ko v Sloveniji ni sezone za določene pridelke ali v primeru, da na domačem trgu ni dovolj velikih količin.«

»Vselej se držimo zavez do naših dobaviteljev in pridelke odvzamemo v vnaprej dogovorjenih količinah in po dogovorjenih cenah. Če imajo presežke sadja ali zelenjave, pa jim velikokrat pridemo tudi naproti in jih odkupimo.«

»Kakovost tistih lokalnih dobaviteljev, s katerimi sodelujemo, je na visoki ravni, za kar smo tudi pripravljeni plačati pravično ceno, zato nimamo interesa po odkupu od drugod, sploh pa ne pridelkov, ki jih imamo v zadostnih količinah na voljo lokalno.«

»Težava pa je, da pridelava slovenskih pridelovalcev zelo niha. Odvisna je od vremenskih vplivov in ujm ter jo je zelo težko načrtovati, potrošnik pa pričakuje stalno ponudbo in kakovost.«

»Tako se ne da več preživeti. Slovenski paradižnik je rastel na njivi, pod soncem, ko pride na trg, pa ni nič vreden. To je katastrofa! In to so krivi trgovci.«

»Ko se soočiš in pogledaš na borzo v Padovi in je bučka 1,4 evra, trgovec ti pa ponudi 0,7 evra za bučko prvega razreda, integrirane proizvodnje, potem se upravičeno sprašuješ, kaj ta trgovec hoče doseči.«

»Dokler imamo prosti trg, dokler smo majhna ekonomija, ko lahko ta roba pride iz sosednje države tik pred rokom uporabe, potrošnik tega ne bo čutil. V primeru kriz bo pa potrošnik seveda začutil. V tem primeru ne le potrošnik, ampak vsa politika.«

»Na ta način v tem trenutku na pobudo zadruge se ministrstvo ne more vključiti. Vključevanje pa je kot pomoč sektorju skozi sistem pridobivanja oz. zagotavljanja lokalne hrane v javne zavode na ta način skrajšamo verigo in lahko kot država pomagamo, da dobijo pravičnejše odkupne cene.«

»Tako se ne da več preživeti. Slovenski paradižnik je rastel na njivi, pod soncem, ko pride na trg, pa ni nič vreden. To je katastrofa! In to so krivi trgovci.«

»Ko se soočiš in pogledaš na borzo v Padovi in je bučka 1,4 evra, trgovec ti pa ponudi 0,7 evra za bučko prvega razreda, integrirane proizvodnje, potem se upravičeno sprašuješ, kaj ta trgovec hoče doseči.«

»Dokler imamo prosti trg, dokler smo majhna ekonomija, ko lahko ta roba pride iz sosednje države tik pred rokom uporabe, potrošnik tega ne bo čutil. V primeru kriz bo pa potrošnik seveda začutil. V tem primeru ne le potrošnik, ampak vsa politika.«

»Na ta način v tem trenutku na pobudo zadruge se ministrstvo ne more vključiti. Vključevanje pa je kot pomoč sektorju skozi sistem pridobivanja oz. zagotavljanja lokalne hrane v javne zavode na ta način skrajšamo verigo in lahko kot država pomagamo, da dobijo pravičnejše odkupne cene.«

»Odkupne cene so za kumare ali bučke so okrog enega evra. V tujini se je cena med 70 in 75 centi. Pa kljub temu se obračamo na slovensko.«

»Očitno prihaja tudi do kršitev oz. do tega, da teh pogodb ni. Mislim, da ima to v fokusu tudi agencija za varstvo konkurence.«