»Vsekakor gre pri tej knjigi za ključen prispevek k slovenskemu poznavanju intelektualne, kulturne, državnopolitične in cerkvenopolitične zgodovine renesančnega obdobja.«
»Kopal sem tri mesece. Vodo smo na začetku odvajali ročno, z vedri. Šele ko smo dobili črpalko, smo lahko nadaljevali. Zemlja je bila blatna in polna gline, toda delo je bilo nujno. V predoru je odmevala pesem in ti redki trenutki sproščenosti so bili v napetosti vojne neprecenljivi.«
»Ko smo med vojno kuhali iz droži, smo jedi poimenovali tako, da so nas spominjale na preteklost – ocvrte zrezke ali piščančja jetrca. To nas je ohranjalo povezane z življenjem, ki smo ga nekoč poznali.«
»Ko sem prvič stopila v predor, noseča in z nahrbtnikom, polnim mesa in z bučo za moje starše, nisem čutila strahu. Vedela sem le, da moram naprej – življenje je bilo močnejše od nevarnosti.«
»In ne bomo dopustili, da v 21. stoletju njihove slabe kopije relativizirajo zgodovino, ki je povzročila toliko gorja – in ki je bila premagana z napori množic na obeh straneh meje.«