Ključna beseda: zgodovina

»osebna pripoved o lepoti in travmi, izgubljanju in iskanju, upiranju in obupavanju, poraženosti in zmagovanju, gotovosti in dvomu«

»Temeljna odgovornost vsakogar od nas je, da si vsak dan znova, na vseh področjih našega delovanja in življenja, prizadevamo k zajezitvi kulture sovraštva, ki lahko, kot nas kljub tisočkrat ponovljenemu 'Nikoli več!' zgodovina žal uči vedno znova, privede do najhujšega nasilja in zla.«

»In zlasti zaradi odgovornosti vsake generacije, da nikoli in nikdar ne dopusti ponovitve podobnega zla kjer koli na svetu.«

»Kajti narod, ki zanika oziroma pozabi svojo zgodovino, se mu ta lahko kaj kmalu ponovi.«

»Svet prvič želi in lahko arhivira (skoraj) vse.«

»Da, postavitev spomenika Napoleonu oziroma Ilirskim provincam je bila vpeta v našo lastno nacionalno mitologijo po eni strani in na 'jugoslovansko', državotvorno tradicionalno povezavo Srbije s Francijo po drugi.«

»Komemoracije Ilirskih provinc so bile povezane z dnevno politično agendo, kot se pogosto zgodi pri obletnicah in spomenikih.«

»Ni bil pišoč arhitekt, pa je vendar vsem na ogled zapisal, kaj si misli o spominjanju: 'minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin.'«

»Zna ta klavir v določenih legah zazveneti bolj veličastno, 'wagnerjansko'.«

»Srbska reakcija na slovenski referendum je bila, no, vidite, rušijo Jugoslavijo, mi jo bomo branili.«

»Zbirko Pisma smo zasnovali pred tremi leti v okviru raziskovalnega programa Historičnega interpretacije 20. stoletja in jo s pismi močno obogatili v študentskem projektu Digitalizacija kulturne dediščine Primork in Notranjk, kjer smo prepisali in v zbirko vnesli korespondenco aleksandrinke Felicite Koglot Peric in njenega moža Franca Perica.«

»Zgodovina ni sestavljena le iz velikih zgodb o vladarjih in drugih pomembnih osebah, ampak tudi iz številnih majhnih trenutkov iz življenja ljudi, ki so zaznamovali preteklost, a so danes pozabljeni. V pismih so si izmenjevali informacije, opisovali svoj vsakdan, vsebujejo pa tudi izpovedi emocij.«

»Pisci so se nazivali z 'velespoštovani gospod' ali 'gospica', si pošiljali 'rodoljubne pozdrave', si izkazovali vdanost in se na koncu pisma 'klanjali' v pozdrav ali si pošiljali 'koše poljubčkov'. Gre za kultivirane vljudnostne forme, ki v sodobnem digitaliziranem času izginjajo in so zato za bralca 21. stoletja še posebej zanimive.«

»Da so se določene pisateljice bale pisati v slovenščini, v latinici na teh razglednicah, in so kot eno strategijo izbrale način, da so pisale v cirilici, ampak prilagojeno za slovenščino. Se pravi, prilagojeno v slovenski cirilici, kar nikoli ni obstajalo. No, v teh pismih obstaja.«

»Da ti ljudje take povedo takšne zgodbe, ti morajo zaupati. Pokazal sem jim svoje prejšnje filme in vsi trije so mi pustili, da sem jim zlezel pod kožo. Oni pa so zlezli pod kožo meni.«

»Pa ne samo zaradi Kajuhove tragične življenjske usode. Ob vsaki pesmi in vsakem človeku, ki je govorili o njem ali recitiral njegove pesmi, je imel kdo od nas solzo v očesu. Najbolj pa sem zadovoljen, da sem pridobil zaupanje hčerk Brine in Silve. Tako blizu Kajuhu nismo bili še nikoli.«

»Odnos Slovencev do vladarske dinastije Karađorđevićev je sicer že bil v ospredju raziskav, ni pa še bil deležen celostne osvetlitve, ki bi zajela vse relevantne člane dinastije, pa tudi različna področja kulturnega in družbenega življenja.«

»Na prvi pogled je vladavina Karađorđevićev kratka. A tisto, kar jo dela pomembno, je, da so bili akterji in priče dveh ključnih prelomov v slovenski zgodovini.«

»Prelom leta 1918 je prišel popolnoma nepričakovano. In tudi, ko se je že zgodil, marsikdo ni pričakoval, da se bo končal s tem, da bo katoliškega cesarja iz habsburške dinastije zamenjal pravoslavni kralj iz dinastije Karađorđević.«

»Potem pa se ta slika obrne in smo soočeni s presenetljivo okoliščino, da ob koncu druge svetovne vojne, ob novem radikalnem prelomu, za marsikoga sorazmerno šibka vladarska figura kralja Petra II., ki se pri vodenju države niti ni imel časa izkazati, oblikuje v simbolno vodstveno figuro za privržence t. i. tradicionalnega tabora med Slovenci.«

»Jugoslavija je bila v 80. letih hud bolnik. Kakšna je bila njena bolezen – že tu se niso strinjali, kaj šele o tem, kako jo zdraviti.«

»Odnose v regiji zahodnega Balkana bo težko obnoviti, če ne naredimo uvida v Jugoslavijo, kaj je kot zgodovinski projekt pomenila za narode, ki so živeli v njej.«

»Najverjetneje bi Jugoslavija razpadla tudi brez vojn, a brutalnost zagotovo definira eno stran v konfliktu, to je Srbija.«

»V knjigi imamo zgodovinski diskurz, ki jasno pokaže, da ni vse vodilo v tragedijo.«

»Prvič, bilo bi nemogoče, da bi se v Zagrebu odvil takšen dogodek na 29. november, in, drugič, uvodoma ste govorili o skupni državi.«

»Jugoslovanska ljudska armada je bila sedma republika v Jugoslaviji. Ni imela političnega nadzora, predstavljala si je, da je zadnji branik Jugoslavije.«

»Čakali smo na priložnost, da postavimo te zgodovinske reči nekje drugje.«

»Ni imelo smisla ponavljati tega koncepta, obenem bi okrnili svoj lastni prostor, saj je v 50 letih nastalo pri nas ogromno lepega.«

»Njegove kultne lutke še vedno igrajo v naši predstavi Žogica Marogica.«

»Skušali smo zajeti različna obdobja.«