»slovenskim avtorjem omogočili vstop v bogat poljski kulturni prostor, obenem pa so v poljskih akademskih krogih spodbudili literarnozgodovinsko in kritično refleksijo o slovenski književnosti«
»Kot otrok sem namreč brala Princesko z napako Janje Vidmar in takrat Maribora nisem dobro poznala, sem si pa vizualizirala posamezna območja in kulturne ustanove, ki sem jih do takrat že.«
»Če to ni dobro sporočilo: mladi se zgrinjajo na dogodek, kjer poteka teoretična razprava, kako naj se znajdemo v svetu, ki se je znašel v razsulu. Veseli me tako opazna želja po diskurzu in svobodnem razmišljanju. To je primer najboljšega knjižnega sejma.«
»Težko je kaj reči ob tem. Seveda me veseli, ker imam takšnega bralca, ki živi s knjigami in ki tako misli o mojem pisanju. Je pa to mnenje, zlasti ker je neposredno in javno, zame tudi nekoliko obremenjujoče.«