Omemba: Ignacija Fridl Jarc

»Veliko obiskovalcev zanima, kako so Slovenske Konjice povezane s pesnikom Ivanom Minattijem.«

»Organizatorji se morajo po treh letih, odkar je na Gospodarskem razstavišču, odločiti, ali bo šel v smer nadaljnje komercializacije, ki smo ji že priča, ali pa se bodo zavzeli za bolj enakovredno obravnavanje vseh pomembnih založb, kjer ne bo vloge igral le denar, ampak tudi kulturni pomen.«

»Če želimo ohraniti slovensko krajino, moramo slovensko knjigo vzpostaviti kot vrednoto, izražanje v slovenščini pa kot človeško vrednost.«

»Se zdi, da ima sejem zelo malo posluha za majhne, neodvisne in neprofitne humanistične založbe, ki delujejo predvsem zato, ker želijo širiti vednost in kritično mišljenje, brez katerega nas bo v današnji družbi pobralo.«

»Produkcija je ogromna, vedno manj pa je kakovostnih knjig.«

»Sejem izgublja svojo vlogo in pomen - skrb za slovensko knjigo. Namesto velikega K - kot knjige - vlada veliki K kapitala.«

»Na sejmu se proda ogromno komercialne literature.«

»Če bi bili člani zbornice, bi zanjo morali odšteti okoli 20 evrov manj, a članarina je za nas, ki smo majhna založba, predraga.«

»Na njihovi stojnici se ustavljajo tako ljudje, ki poznajo njihov kraj, kot tisti, ki so jih na sejmu na novo odkrili.«

»Knjigo moraš imeti rad.«

»čas, v katerem smo danes, pa se mu ne zdi toliko ubožen kot površen.«

»Literatura stopa čez robove, ruši tabuje in je včasih, kot je spomnil, označena celo za heretično.«

»Spreminjanje klasik se mu zdi absurd, še več, spominja ga na čas t. i. inženirjev duš.«

»pisatelj, ki noče biti v območju politične agitacije.«

»Evropa ni takšna, kot smo si jo predstavljali, da bo ob padcu Berlinskega zidu.«

»se raztezajo v širokem loku od biografskih beležk in pričevanj, celovitih refleksij njegovega literarnega opusa in analitičnih branj posameznih del ter njihovih zgodovinskih virov prek predstavitve novo odkritih dnevniških zapisov in manj znanih žanrskih del (drame in radijske igre) do refleksije njegovega esejističnega opusa in teoloških razmišljanj.«

»edinstven glas v slovenskem romanopisju 20. stoletja: suverena poteza besednega čopiča, živo bogastvo klasične kulture in predvsem globina etosa postavljajo njegov opus na posebno mesto v literarni zgodovini.«

»Intelektualna prodornost, strastno iskanje zgodovinske, družbene in duhovne resnice in nezgrešljivi slogovni lesk odlikujeta nepreštevne eseje, kolumne in dnevniške zapise.«

»edinstven glas v slovenskem romanopisju 20. stoletja: suverena poteza besednega čopiča, živo bogastvo klasične kulture in predvsem globina etosa postavljajo njegov opus na posebno mesto v literarni zgodovini.«

»Intelektualna prodornost, strastno iskanje zgodovinske, družbene in duhovne resnice in nezgrešljivi slogovni lesk odlikujeta nepreštevne eseje, kolumne in dnevniške zapise.«

»bralka v organskem dihanju svoje pripovedi o sonaravnem kmetovanju v svetu iskanja produktivnosti in dobička popelje skozi calvinovski vrtinec pokrajin, zaznamovanih s podnebnimi spremembami«

»je krošnja, polna sadežev, ki nosijo imena neskončnih stvari: pisanje, materinščina, spomin; vse, kar vedno znova zori v literaturo«

»Si danes vzel tablete?«

»Nataša Kramberger bralca v organskem dihanju svoje pripovedi o sonaravnem kmetovanju v svetu iskanja produktivnosti in dobička popelje skozi calvinovski vrtinec pokrajin, zaznamovanih s podnebnimi spremembami, ki so ena bolj nadrealistična od druge, a najdejo svoj resnični odmev le v sočutnem človeku, katerega glas je odrinjen iz utirjene, samouničujoče realnosti«

»Vprašanje eseja kot literarne zvrsti je avtor postavil ob avtobiografske in filozofsko-sociološke razmisleke o odnosu do življenja.«

»je krošnja, polna sadežev, ki nosijo imena neskončnih stvari: pisanje, materinščina, spomin; vse, kar vedno znova zori v literaturo«

»Si danes vzel tablete?«

»bralka v organskem dihanju svoje pripovedi o sonaravnem kmetovanju v svetu iskanja produktivnosti in dobička popelje skozi calvinovski vrtinec pokrajin, zaznamovanih s podnebnimi spremembami«

»Vprašanje eseja kot literarne zvrsti je avtor postavil ob avtobiografske in filozofsko-sociološke razmisleke o odnosu do življenja.«

»A si lahko vsaj enkrat tiho«