Omemba: Miha Mazzini

»Želela sem pokazati surovo bolečino in je ne zapakirati v nekaj literarnega, želela sem pokazati, kako noro močno boli.«

»Dosti ljudi mi je reklo – in morda je res – da Slovenec ali Slovenka ne bi mogla te knjige pisati tako odkrito.«

»Nekateri ljudje se mi niso upali približati. Imeli smo družinske prijatelje, s katerimi smo skupaj hodili na počitnice, pa se sploh niso odzvali. Nikoli več niso govorili z mano.«

»Kako to lahko narediš? Kakšen vzor si svojim otrokom? Človek umre, ti pa se ne želiš približati in nekaj povedati.«

»Ja, pomembno je, da se tej situaciji ne izogibaš.«

»Na začetku sem o tem pripovedovala, a sem ga želela seveda zaščititi, zato se ni pojavljal prav v vsakem pogovoru.«

»Samo enkrat me je pogledala kot človeka, nenadoma je bil vzpostavljen kontakt, a potem nisem vedel, kaj naj rečem. En sam trenutek, ki je šel v prazno.«

»Če bo kdo streljal na vas, se krogle ne bodo odbile, in če pod vami eksplodira atomska bomba, se vam bo nekaj zgodilo.«

»Moja mama me je samo enkrat pogledala kot človeka, nenadoma je bil vzpostavljen kontakt. Bila je v domu upokojencev, bila je že zelo stara, tudi jaz nisem bil več prav mlad ... In v bistvu potem nisem vedel, kaj naj rečem. Bil je en sam trenutek, potem se je takoj zaprla. En sam trenutek, ki pa je šel v principu v prazno.«

»Kaj bi povedali svoji mami, ko je bila še živa, če bi videli, da bi ona to razumela? Pa tudi, kako se je tvoje pisanje spremenilo po njeni smrti?«

»Na to vprašanje bosta s Korbarjem odgovorila v naslednjem projektu«

»je najbolj presenetilo 'pri delu' z zaporniki«

»je največje vprašanje, ki se postavlja, kako ločiti umetniško dušo od kriminalca«

»Natikanje nagobčnikov znotraj vlade in političnih strank je skrb vzbujajoče.«

»Če to ni pritisk na uredniško politiko, naj me hudič vzame.«

»Javni servis mora biti politično nedotakljiv. Sem prva, ki dam svojo besedo za to.«

»Če ne bom vztrajala, ne bom več človek.«

»Prihaja pa nova generacija, ki se trudi delati drugače.«

»Našim vse dovoljeno.«

»Zgodovina je pripoved, v večini napačna, / o dogodkih, večinoma nepomembnih, / ki jih ustvarjajo vladarji, / večinoma faloti, / in vojaki, večinoma bedaki!«

»Starine, ne pa crkovine!«

»Je pa res, da sem že od šestega leta hodil veliko v kino, tudi po dvakrat, trikrat na dan. /…/ Pri filmski režiji me najbolj zanima zgodba, ki jo napišem kot scenarist. /…/ Ko pišeš scenarij, si pol leta sam, tako kot takrat, ko pišeš roman. Potem pa greš na teren s sto ljudmi v ekipi.«

»Rodi me vsak dan drugačna zora, upajoč vdih, hvaležen izdih.«

»Lipa suvereno zamahne z vejo in mimogrede odpihne lestev, motorko in avtorja, ki mu polomi par reber in ga trdo položi sebi k nogam.«

»Deluje, kot da je iz drugega časa, časa z drugačno senzibilnostjo, kot je ta, ki prevladuje danes, in to ji zagotavlja posebno privlačnost.«

»Avtorica s prepletanjem dveh časovnih komponent stopnjuje napetost.«

»Avtor vzporedno s svojo osebno izkušnjo spretno razvija klobčič razmisleka o vlogi posameznika in njegove razpetosti med kolektivno zavestjo preteklosti in individualizmom sedanjosti.«

»In prebudi se le, če se prebudi bralec.«

»Knjige niso ljubezenska pisma ne ljudem ne krajem, temveč ljubezensko pismo poti.«

»Naša zgodovina in naše zgodbe se gradijo v plasteh, smo več stavb v eni, nobene zares nikoli ne porušimo, vsako novo zgradimo iz prejšnje.«