»Hkrati se je tehnološki svet premaknil iz virtualne realnosti v realnost umetne inteligence in objektivno se bližamo trenutku (ali pa smo že tam), ko človeška zavest ne bo več mogla ločiti, kaj je res in kaj ni.«
»Psihoanaliza je najbogatejše pričevanje o številnih in kompleksnih orodjih in strategijah, ki so si jih izmislili ljudje, z neskončno inovativnostjo, da bi blokirali in sabotirali lastno srečo.«
»Saj se trudimo biti nesrečni – in psihoanaliza je najbogatejše pričevanje o številnih in kompleksnih orodjih in strategijah, ki so si jih izmislili ljudje, z neskončno inovativnostjo, da bi blokirali in sabotirali lastno srečo –, pa še to nam ne gre prav dobro od rok, ne uspe nam vedno, pa naj si še tako prizadevamo.«
»Za kar nekaj let so ljudske pravljice izginile iz Cicibana, zato sem jih počasi začela zanašati noter in se skupaj s takratno urednico Natašo Bucik učiti, kakšne vrste ubesedovanje bi bilo pravo, da bi otroci razumeli zgodbe, ki ne prihajajo iz najbolj vsakdanjega sveta, in bi jih z veseljem in zlahka brali, pripovedovali, da bi znova zaživele.«
»Za kar nekaj let so ljudske pravljice izginile iz Cicibana, zato sem jih počasi začela zanašati noter in se skupaj s takratno urednico Natašo Bucik učiti, kakšne vrste ubesedovanje bi bilo pravo, da bi otroci razumeli zgodbe, ki ne prihajajo iz najbolj vsakdanjega sveta, in bi jih z veseljem in zlahka brali, pripovedovali, da bi znova zaživele.«
»Ko je Kafka sam bral na glas, je njegov humor prišel do izraza. Tako smo se na primer njegovi prijatelji precej nezadržano smejali, ko nam je prvič dovolil prebrati prvo poglavje Procesa, in on sam se je smejal tako močno, da so bili trenutki, ko ni mogel več brati. Osupljivo, če pomislite na strašno resnost tega poglavja.«
»Kafka je avtor paralakse, paralaksa je zamik perspektive. Pogledamo z ene perspektive in vidimo ta turobni, klavstrofobični univerzum, iz katerega ni nobenega izhoda. Če samo malo zamaknemo perspektivo, vidimo komedijo in Kafko kot smejalca, ki ne more nadaljevati z branjem prvega poglavja Procesa zaradi tega, ker ga premaga smeh.«
»je vsem skupno to, da v določeni socialni situaciji izrečemo laž, ampak vseeno ostanemo zvesti neki intersubjektivni družbeni resnici«