Omemba: Muanis Sinanović

»Našel je zrel glas, ki v premišljeni in dodelani poeziji razmišlja o identiteti posameznika v času družbenih sprememb.«

»To je zbirka o minevanju in poslavljanju. Vsem znana intimna usoda, spisana na pretanjen in življenjski način, kakor da bi nas pesnica povabila v prostor, v katerem se odvija njena zgodba. A iz verza v verz nam postaja bolj in bolj jasno, da je nebo pod vodo še mnogo več kot zgolj to.«

»Njegova poezija je obenem osebna in družbeno kritična, njegov glas je glas mladega posameznika, a tudi katerega koli pripadnika manjšin.«

»Škrjanec v tem delu ostaja zvest samemu sebi in svoji značilni govorici lepega in spretnega pogovornega idioma, ki beleži konkretne reči in zapisuje imena bližnjih, 'brez zadrege se vtika v vse mogoče'; si zastavlja vprašanja in je naravnan na iskanja, ki iščejo z vsemi čutili; a še vedno primarno s pogledom in pa s tipom (dotikom).«

»Morali se bomo povzpeti na goro, se postiti / z zrakom.«

»Pred / koncem poletja bo konec sveta. Ostali bomo takšni, kakršni / smo bili.«

»Nočni nomadi smo bili, razpršeni smo tvo-/ rili ozvezdje na zemlji.«

»vsi mi, polžrtve / nečesa nerealiziranega, / tvorimo svet.«

»Pokopati se in trgovati obenem, biti prisoten / povsod, a v polsnu, / kot v zimskem zenitu; brez ponosa, s čistim fokusom.«

»Komelja sem v projekt povabila zato, ker sem se želela ukvarjati z relacijo telo-beseda.«

»Projekt je po svoje logičen in hkrati presenetljiv, ker poraja številna vprašanja o tem, kako se lahko tako izrazite poetike povežejo med seboj.«

»Bomo prenehali biti kamni ali pa se bomo spremenili v kamne, kot so to postali gledalci te predstave.«