Omemba: Velibor Čolić

»Nihče ni verjel, da lahko, tako dobesedno kot v prenesenem pomenu, zmaga narodna glasba, ampak zgodilo se je točno to.«

»Da, niso bili vsi izgubljeni kot jaz.«

»Držalo bo, kar je zapisal Ivo Andrić: ali napačni ljudje ustvarjajo napačne čase ali pa napačni časi ustvarjajo napačne ljudi.«

»Nisem pričevalec, ne obtožujem, ne oproščam, sem samo književnik.«

»Če bi bile knjige nepomembne, jih ne bi v prav vsaki vojni sežigali barbari.«

»Tudi sam sem bil prav tak.«

»Najhujše, kar se lahko zgodi žrtvam, je, da postanejo statistika.«

»Mir je urejeno življenje, mir je kultura, vojna pa je nekakšen velikanski kupleraj.«

»Vojna pozna množino, mir pa je vedno v ednini.«

»Res mi niso. Ko sem jim zagotovil, da nikakor ne bom ostal v Sloveniji niti se zares vračal, so me spustili naprej.«

»Da, niso bili vsi izgubljeni kot jaz.«

»Na izbiro sta vam ostala dezerterstvo ali pa samomor.«

»Nisem pričevalec, ne obtožujem, ne oproščam, sem samo književnik.«

»Poezija ne more ustaviti vojne. Pa tudi vojna ne more ustaviti poezije.«

»Če izgubimo mir, bomo zagotovo imeli vojno.«

»Najhujše, kar se lahko zgodi žrtvam, je, da postanejo statistika.«

»Ali je literatura boljša od resničnosti?«

»Vsekakor bolje narejena, zanimivejša, marsikaj lahko olepša, vendar nimamo pravice zahtevati, naj bo literatura boljša od sveta.«

»Sem bil nekoč človek, zdaj pa sem samo še psovka.«

»Sem ambiciozen migrant, rad bi postal tako pisatelj kot Francoz.«

»Velibor, čakaj. Kako pa govoriš? Naglas imaš.«

»Ženska je kriva. To je sama iskala. On je dober, naš človek. Pije, kriči, strelja. Kriva pa je ženska.«

»Lahko odpreš čevapdžinico, lahko si avtomehanik, nogometaš. Če izraziš ambicijo, da hočeš biti intelektualec, pisatelj, novinar, pa ne bo šlo. S takim naglasom? Nihče ga ne razume. To postane usoda in to doživljam.«

»Izgnanstvo je shizofrenija. Vprašanje, ali si odšel ali ostal ... Še po 30 letih me zaradi naglasa sprašujejo, od kod sem prišel. Odvrnem: 'Nisem prišel, ostal sem.'«

»Knjiga je nekakšen bildungsroman, v katerem se 'tipična balkanska melanholična fantazija prepleta z bolečimi in lucidnimi refleksijami izgnanstva.'«

»Njeno prevajalsko delo je kreativna gesta.«

»Ana Barič Moder je s preciznim komponiranjem mikrostruktur poustvarila na prvi vtis preprost, v resnici pa predvsem neposreden in zato učinkovit Čolićev jezik.«

»Čim prej se moram naučiti francosko. Tako bo vsa bolečina za vedno ostala v mojem maternem jeziku.«

»Naglas je postal moja nova domovina.«

»Zame gre pri pregnanstvu bolj za ostanek ali obstanek.«