Tema: Radijska igra

»Kritična podoba sodobnega urbanega življenja v režiji Gregorja Tozona v spretnem slogu kratkih stavkov predstavi čustveno stanje mladega zakonskega para, ki se ové svoje odtujenosti in skuša najti rešilno skupno točko.«

»turški obred«

»aktualnost besedila vidi predvsem v razdrobljenemu posamezniku, ki indice za oblikovanje svoje identitete išče v svetu hiperprodukcije videzov«

»Žlahtni meščan«

»Zgodbe o predoru nam ponujajo tudi lastno možnost rešitve, zato ker nam je v resnici mar in se ne požvižgamo na vse – zato so stvari zle, grde in neprijetne.«

»Predor rešitve je sinonim za strahove ujetih v nas, vendar je hkrati tudi prispodoba za lepoto, luč, ki posije na koncu predora.«

»Iz take snovi smo, kakor so sanje – in naše majhno življenje je obkroženo s spanjem.«

»Vsak dober mornar mora preživeti eno nevihto.«

»Pri Jaki me navdušuje njegovo sodobno dramsko pisanje z drzno artikulacijo sodobnih tem, kot so vprašanje identitete, obravnavanje družbenomarginaliziranih skupin, pa tudi kritičen pogled mladih na sedanjost in prihodnost.«

»V Pesmi ptic v drevesnih krošnjah me je še posebno nagovoril kompleksni odnos med pripadnikoma dveh generacij in s tem dveh svetov, ki mi je omogočil zasesti dva tenkočutna igralca – Marijano Brecelj in Urbana Kuntariča, s katerima zmeraj rada sodelujem.«

»Moja pesem je popotnik, sel galaksij v sijaju«

»Ko napišeš glasbo za radijsko igro, veš, da bo ta v njej. V glavnem te bodo prosili tudi, da prideš na mešanje (montažo op. a.). Jaz sem to prav rad zmeraj prišel … In mislim, da je to lepo delo za komponista.«

»Smoletov tekst Goran Schmidt oklestil tako, da zažari kot čista agitka, verzi, ki so v desetletjih postali rekla, se svetijo v absurdnosti, ki ima seveda veliko več s stalinizmom kot s Sofoklesom«

»Meni se je zdelo premalo erotike. Preveč sta bila fina, glede na to, kaj se jima je zgodilo, kje sta, ker vesta, kje tičita, da ne bosta šla ne naprej in ne nazaj, in se mi zdi, da bi bil (Vinko Möderndorfer, op. n.) lahko bolj ekspliciten.«

»Vinko Moderndorfer je tukaj pisal zelo v rokavicah.«

»Meni je bilo pa všeč to, da je avtor šel v poetično noto, ker če bi bilo bolj konkretno, bi bila vidva preveč zemeljska, vidva pa nista zemeljska. Zato se mi zdi dobro, da je vse ostalo v rahlo privzdihnjenem, oddaljenem občutku.«

»Vrhničani ga poznajo kot prizadevnega člana skupnosti, saj je organiziral in režiral številne kulturne prireditve v domačem kraju.«