»Sanj nikakor ne smemo ukiniti. Če bi jih ukinili, ne bi bilo več nobenih začetkov in nobenih možnosti, da bi ugledali pokrajine, ki so onkraj stvarnega, a so tako resnične, da brez njih ne bi zaznali prav ničesar niti realnosti.«
»Mladi avtor Jaka Smerkolj Simoneti pa ni segel le v doživljajski in čustveni svet dekleta, ki namerava končati svoje življenje, temveč prav prek njene krize detektira stanje sveta in daje glas mladi generaciji, ki se je znašla v stanju brezizhodnosti, iskanja smisla in svoje identitete.«
»To je močno zaznamovalo tudi Uredništvo igranega programa, saj je Željko Hrs reden in inventiven interpret številnih radijskih iger in literarnih oddaj.«
»Poslušalke in poslušalci mu bodo ta teden lahko prisluhnili v kratki radijski igri Andreja Blatnika Pravzaprav, ki jo je leta 2011 interpretiral skupaj z Natašo Barbaro Gračner.«
»Kritična podoba sodobnega urbanega življenja v režiji Gregorja Tozona v spretnem slogu kratkih stavkov predstavi čustveno stanje mladega zakonskega para, ki se ové svoje odtujenosti in skuša najti rešilno skupno točko.«
»aktualnost besedila vidi predvsem v razdrobljenemu posamezniku, ki indice za oblikovanje svoje identitete išče v svetu hiperprodukcije videzov«
»Zgodbe o predoru nam ponujajo tudi lastno možnost rešitve, zato ker nam je v resnici mar in se ne požvižgamo na vse – zato so stvari zle, grde in neprijetne.«
»Pri Jaki me navdušuje njegovo sodobno dramsko pisanje z drzno artikulacijo sodobnih tem, kot so vprašanje identitete, obravnavanje družbenomarginaliziranih skupin, pa tudi kritičen pogled mladih na sedanjost in prihodnost.«
»V Pesmi ptic v drevesnih krošnjah me je še posebno nagovoril kompleksni odnos med pripadnikoma dveh generacij in s tem dveh svetov, ki mi je omogočil zasesti dva tenkočutna igralca – Marijano Brecelj in Urbana Kuntariča, s katerima zmeraj rada sodelujem.«
»Ko napišeš glasbo za radijsko igro, veš, da bo ta v njej. V glavnem te bodo prosili tudi, da prideš na mešanje (montažo op. a.). Jaz sem to prav rad zmeraj prišel … In mislim, da je to lepo delo za komponista.«
»Smoletov tekst Goran Schmidt oklestil tako, da zažari kot čista agitka, verzi, ki so v desetletjih postali rekla, se svetijo v absurdnosti, ki ima seveda veliko več s stalinizmom kot s Sofoklesom«