Zdaj govori pisateljica

»Njena anonimnost je ključna komponenta njenega ustvarjanja. Daje ji svobodo, da se lahko osredotoči na svoje pisanje, osvobojena 'skrbi zaradi razvpitosti' ali skušnjave, da bi samo sebe cenzurirala.«

»Zanima me dialog človeka s človekom.«

»Zdi se mi, da se te stvari, ki so mejne, na primer bolezen in smrt, prej dotaknejo; zgodba, ki se vrti okrog tega, prej pride do nekega bistva v nas, zato mi je to verjetno toliko bolj v izziv.«

»Slikanico Strašni volk označila za ljubeznivo, 'kot je Jekla ljubezniv človek', in drugo kot 'žleht, saj sta s Škerlom Luciferja'.«

»'Lucifer pa je tisti, ki nosi luč, včasih pa povzroči tudi kak požar. In ker sva s Škerlom ravno toliko hudobna, kot hočeva biti, je nastalo tole. Med drugim je hudobija v današnjih časih narisati potepuhu na kapo rdečo zvezdo,' je dejala.«

»S knjigami je tako, da jih lahko bere vsak.«

»Umiramo. V tem je nemara smoter življenja. Vendar imamo tudi dar govora. V tem pa je morda merilo naših življenj.«

»Želela sem napisati resnično zabavno knjigo, ki bi travmo obravnavala zelo resno.«

»Na neki način je strašljivo. Šele pred kratkim sem spoznala, da zmorem veliko več pri pisanju – in zdaj se je zgodilo to.«

»Tako se začne 'boj za kozo', ki po besedah avtorice spremne besede lahko predstavlja tudi neke vrste kontrarevolucijo.«

»To je bilo zame prelepo potovanje ... kot bi se vračala domov.«

»Hotela sem presekati molk, prekiniti tišino, ki se danes veže na vse, kar se kakor koli dotika smrti.«

»z vitalno obravnavo in slogovno brezhibno izreko jasno pokaže, kako vzporedna virtualna realnost dandanes ni več zgolj orodje v rokah človeka, temveč so razmerja prepogosto ravno obratna«

»Preučiti hočejo vsak odlomek turške literature, ki ima kakršen koli opravek z zlorabo otrok.«

»Če pisatelj piše o temah, kot so pedofilija, spolno nasilje, spolno nadlegovanje, vzamejo tvoje stavke iz konteksta, kot da zagovarjaš tako početje.«

»Kot dolgoletni oboževalki Lennyja Abrahamsona mi je poseben privilegij delati skupaj z njim pri adaptaciji romana.«

»Ne bi mogla biti srečnejša z ekipo, ki smo jo sestavili, povsem navdušena sem, da lahko opazujem, kako prinašajo novo življenje v zgodbo na zaslon.«

»Čutil je obvezo počasi izpodjedati sram, zaradi katerega so ljudje, tudi njegov prijatelj, umirali v tišini.«

»Zdi se mi, da imajo starejše ženske v naši kulturi dve poti: bodisi postanejo nevidne in nekoliko neopazne, pa tudi potisnjene onkraj okvira družbenega diskurza, ali pa postanejo ekscentrične.«

»Mislim, da sem v teh dveh knjigah iskala mesto za starejše ženske, saj kultura na sploh ni pripravila takšnega mesta za njih.«

»Roman raste iz protesta proti temu, da ljudje ubijajo živali za zabavo ali korist, ta osrednja problematika pa je spretno umeščena v kriminalko, ki prerašča v jedko družbenokritično satiro ali celo moralni triler, kot ga je poimenovala avtorica, ki naj bi v bralcu vzbujal moralno nelagodje.«

»Če narod nima literature, ki opozarja na vse, potem razpade«

»Da sem izrazila jezo glede tega, kar je v jedru ženskosti in pasivnosti, sem potrebovala tri knjige. Vprašala sem se, kaj pa je resnični vir te zgodbe, ki ji vsi služimo? Kako se ženske zapletemo v težave?«

»Ne pretiravate, ta misel globoko prežema knjigo. Eno od osrednjih vprašanj v drugih dveh knjigah trilogije je vprašanje usode oziroma nujnosti ter svobodne volje; do katere mere sami sprožimo določene stvari in s kakšnimi posledicami.«

»Je slednje skrivnostno; ali se dogaja v 'kraljestvu senc' oziroma ali je posledica zavestne volje ali pa je izraz tega, kar ti je bilo dano? Mislim, da vsak umetnik išče to mejo in se skuša postaviti na eno ali na drugo stran.«

»Navdih za roman sem našla v svetu, v katerem živimo.«

»Premierna predstavitev ne more biti v več krajih hkrati, se pa zato veselim, da bom lahko s toliko bralci hkrati povezana prek velikih platen.«

»Obris se požvižga na romaneskno strukturo, ne da bi se sesul v fragmentarnost.«

»Za mnoge ženske je to, da imajo otroka, osrednja ustvarjalna izkušnja, vendar noben otrok ne ostane za vedno ustvarjen objekt, razen če je materino samožrtvovanje absolutno, kakršno ne bi moglo biti moje nikoli in kakršno dandanes ni potrebno nobeni ženski.«

»Tega sranja ne boste objavili. Niti besede mojega izvirnika se ne boste dotaknili, in to iz dveh razlogov. Prvič, te zgodbe so v prvotni obliki že izšle v vaših revijah, pa ni imel nihče nobenih pritožb. In drugič, če me ne boste upoštevali, bo cela založba in vsi ljudje v njej kmalu samo še spomin.«