Zdaj govori režiserka

»Ko zaslišimo njeno ime, se pred nami nariše slika, ki jo je sama vse življenje slikala za nas. Malokdo pa ve, kaj se skriva pod zunanjo podobo, ki jo je tako zelo pretkano stkala in jo tako skrbno varovala. Pod urejeno, skoraj uniformirano podobo, izčiščeno vsakršne odvečnosti, ki je žensko osvobodila, ji vrnila lahkotnost in spontanost, se namreč skriva deklica, ki je vse življenje hrepenela po ljubezni in se vse življenje, na vse načine, borila proti njej.«

»Manj kot smo hoteli, lažje je stekla predstava.«

»Vsaka disfunkcionalna družina nam deluje znano, iskala sem prispodobo in arhetipske situacije.«

»To še posebej velja za čas epidemije, kjer so bile številne družine v težkih preizkušnjah.«

»Javna debata je v času zaprtja mej in izolacije bistvena, ker nas je v soočenju z drugimi manj strah.«

»Po eni strani smo imeli, na žalost, idealne pogoje za njeno raziskovanje, saj je v času epidemije gojišče ksenofobije raslo, saj so bili izpolnjeni vsi pogoji za to: bili smo zaprti v svojih stanovanjih, nismo imeli možnost za pravo socializacijo, vsi sm bili prilepljeni na družabna omrežja, kjer sta ta gnev in sovražni govor rasla.«

»Verjamem, da risanke, ki jih gledamo v zgodnji mladosti, oblikujejo del naše osebnosti in da se lahko vpišejo v biografijo vsake ideje, ki jo ustvarimo pozneje v življenju ali pa vsaj ostanejo prijeten spomin, ki nas spremlja skozi vse življenje.«

»Hvala, da ste nas spomnili, kako je videti resnična prijaznost.«

»Nagrado posvečam ljudem, ki znajo prepoznati dobroto v sebi in drugih ter se je okleniti.«

»Ko sem dokončala Sina, sem se zavedela, da so moji zadnji trije igrani filmi pripovedovali o isti družini.«

»V Sinu spremljamo istega človeka, ki pa se je medtem spet poročil in postal oče.«

»To je moja generacija. Zdaj sem tudi sama mati in skušam v tej državi vzgajati otroke.«

»Odpuščanje je zgodba o očetu, ki se mora odločiti, ali se bo usmeril v prihodnost ali pa se nenehno vračal v preteklost, četudi je slednje že privedlo do tragične posledice, uboja njegove hčerke.«

»Na spor, v katerem je dekle izgubilo življenje, pa ima vsaka stran svoj pogled.«

»Enako se v preteklost ozira sama Albanija in enako se v stoletja preteklih sporov, na katere ima vsaka stran svoj pogled, nezdružljiv z drugimi, ozira in jih oživlja celoten Balkan.«

»Si je zaslužil več, kot so bile vloge, ki jih je dobival.«

»Najboljši trenutki na snemanju so bili tisti, ko je cela ekipa gledala Wolfa, on pa je rekel: 'Pripravite se, da boste našli svoj prostor zena'. In res smo ga. Hvala, Wolf, poklanjamo se ti in še se bomo videli na poti.«

»Nas, družbo, čaka veliko dela. Ne, nismo imuni, izolirani, odrezani od sveta in ni res, da se predsodki, ki so se gradili in krepili skozi stoletja, niso dotaknili naših krajev.«

»Pogosto slišim, da pri nas rasizma ni. Morda je tako zato, ker ga povezujemo le s hudimi nasilnimi obračunavanji, kot jih poznajo v ZDA, in ker pozabljamo, da je nestrpnost na podlagi polti le ena od oblik rasizma. Naša družba ni izjema.«

»Ali se ne bi mi, vsi skupaj in vsak zase, malo navadili pomisliti, preden kaj rečemo, in se postaviti v kožo drugega, preden bleknemo, kar nam pade na pamet?«

»Spremeniti moramo zastarela pravila, ki označujejo Američane le kot angleško govoreče.«

»Zadnji igrani film sem posnela pred enajstimi leti v svojem družinskem domu z nekaj bližnjimi prijatelji.«

»Zahvala gre filmNationu in mojim neverjetnim producentom, igralski zasedbi, ekipi in – še posebej – moji ekipi za covid-19, da je lahko dajala ta izkušnja enako intimen občutek in ustvarjalno svobodo.«

»Počutim se zelo srečno.«

»Dežela nomadov je v svojem jedru romanje skozi bolečino in celjenje. Ta nagrada je za vse, ki so se kdaj v življenju podali na to težko in čudovito pot.«

»Spominjam se je iz prve uprizoritve Ionescove Plešaste pevke na Slovenskem.«

»Videl sem Agitatorja in Ciklamen, ki sta se mi zdela slikovita in kvalitetna adaptacija –ufilmljenje literature.«

»Priložnost za preučitev prvotnih tem ‒ iskanje poguma, ljubezni, modrosti in doma ‒ se zdi bolj aktualna in nujna kot kadar koli prej.«

»Čeprav je muzikal iz leta 1939 del mojega DNK-ja, sem navdušena in ponižna zaradi odgovornosti, da si na novo zamislim tako legendarno zgodbo.«

»To je zgodba o pogumu, ljubezni in trdoživosti ter o tem, kaj se zgodi, če se pravočasno ne odzovemo na svarilne znake. Vojno v Bosni sem preživela. Nekega dne imaš vse, že naslednjega dne pa večina stvari, ki si jih poznal, ne obstaja več. Samo zato, ker imamo nekatere stvari za nepredstavljive, to še ne pomeni, da se ne morejo zgoditi.«