Zdaj govori režiserka

»Telesno ranjena, ljubka in neznatna lutka se vnovič rodi kot ostra, zverinska in neizprosna ženska. S katero nihče ne more manipulirati ali je zlorabljati.«

»Kako Daisy končno narediti zanimivo?«

»Če ne ustrezaš pričakovanjem, hitro obveljaš za prasico.«

»Izvirni naslov scenarija je bil Nimamo jajc, imamo pa škatle od njih – ta mi res ni bil všeč.«

»Seveda. Na začetku je Eva nesramna do strank, laja na ljudi, res je neprilagojena.«

»Še vedno te težje sprejmejo, če si punca in če renčiš ali se upiraš. Če si moški, je vse to samoumevno, ti 'se pa začni malo lepše obnašati, prasica'.«

»Fantje v ekipi niso razumeli, v čem je sploh Evin problem, in težko jim je bilo razložiti, da je ogromen del naših življenj povezan z nečim, kar za njih sploh ne obstaja.«

»Film tudi satirizira umetniško sceno in pretenciozne posameznike na njej.«

»Glavni lik pripada generaciji 30-letnih umetnikov, ki za ta liberalni kapitalizem niso ravno dobrodošla generacija. Ampak dajmo reči, tudi oni preživijo, kot vse generacije.«

»Ravno v teh najnižjih plasteh socialne vertikale pa se komični žanr zelo dobro znajde.«

»Vsaj pogovarjati se moramo o tem. Zdelo pa se mi je popolnoma neprimerno, da delamo po težkem obdobju neko težko predstavo.«

»Kako nepriložnosti vplivajo na naše doživljanje nas samih in na vse naše odnose z drugimi?!«

»Mogoče celo bolj kot bi bil nekdo drug, ki bi vzel njen roman, ker bi mogoče čutil preveč strahospoštovanja.«

»O svetu z ideološkimi ograjami in nepremostljivimi konflikti zunaj in znotraj nas.«

»Kot pravi Rafiki – bil je čas.«

»Razmišlja o teatru danes, njegovi moči in nemoči.«

»Nenehno razmišljam o tem, da se bo enakopravnost moških in žensk zgodila, ko bomo dovolili enakemu številu neumnih žensk biti na vodilnih položajih, kot to zdaj dovoljujemo moškim.«

»In ne, ko bomo zahtevali, da so vse ženske superjunakinje. In te zgodbe so takšne. Ujele so žensko v trenutkih intime, takrat, ko je nihče ne vidi, ker niso vredni omembe.«

»To je predstava o nasilju, o konkretnem in sistemskem nasilju, ki v središče postavlja žensko.«

»Moja dolžnost kot filmske ustvarjalke je, da na ta način podpiram relevantne teme. Kako izgraditi boljšo prihodnost, če je ne bomo sami? Potrebujemo svobodo govora. Oleg Sencov je v boju zanjo prebil pet let v zaporu. To se ne sme nikoli več ponoviti.«

»Drama duhovito obravnava zgodbe in nezgode zakonskega para v času 'lockdowna' ter posledice omejitev javnega in družabnega življenja.«

»Utrnilo se mi je, da je morda prav zdaj čas za to, da se iz parterja premaknem na drugo stran, da torej tudi sama postanem nosilka nekega dogodka, ne samo njegov projektator.«

»Naše delo, ta eksperiment, je temeljil na urjenju v improvizaciji, skupinski dinamiki in spoju obojega. Te dni ponavljam, da je bil ustvarjalni proces podoben vajam garažnega benda.«

»Je predstava, a hkrati vanjo vdira življenje.«

»Me pa še vedno zanima, kaj vse je lahko režiserjev solo. Ker nismo plesalci, igralci, kiparji, slikarji, da bi se naše delo in veščina lahko razgrnila v enem 'solu'.«

»Tudi z vidika trajanja predstave je mogoče, da bo kakšen dan trajala uro in pol, drug dan tri ure, spet drugič pa štiri ure. Vse skupaj bo odvisno od tega, kam se bomo tisti dan odpravili in na kakšen način.«

»Gre za kratek izlet v zgodovino intimnosti podeželske babice.«

»Upam, da bo film odpiral vprašanja glede slovenske in svetovne zgodovine intimnosti.«

»Želim si, da bi imelo čim več gledalcev priložnost videti film v kinodvoranah.«

»Nekaj časa sem delala kot povezovalka radijskih oddaj za otroke, kmalu pa sta me režiser Mirč Kragelj in urednik Tone Sojar povabila med radijske režiserje. Začela sem se spoprijemati z režijo radijskih iger za otroke in nekako po dveh letih sem začutila, da imam radio rada.«