Zdaj govori režiserka

»Mogoče celo bolj kot bi bil nekdo drug, ki bi vzel njen roman, ker bi mogoče čutil preveč strahospoštovanja.«

»O svetu z ideološkimi ograjami in nepremostljivimi konflikti zunaj in znotraj nas.«

»Kot pravi Rafiki – bil je čas.«

»Razmišlja o teatru danes, njegovi moči in nemoči.«

»Nenehno razmišljam o tem, da se bo enakopravnost moških in žensk zgodila, ko bomo dovolili enakemu številu neumnih žensk biti na vodilnih položajih, kot to zdaj dovoljujemo moškim.«

»In ne, ko bomo zahtevali, da so vse ženske superjunakinje. In te zgodbe so takšne. Ujele so žensko v trenutkih intime, takrat, ko je nihče ne vidi, ker niso vredni omembe.«

»To je predstava o nasilju, o konkretnem in sistemskem nasilju, ki v središče postavlja žensko.«

»Moja dolžnost kot filmske ustvarjalke je, da na ta način podpiram relevantne teme. Kako izgraditi boljšo prihodnost, če je ne bomo sami? Potrebujemo svobodo govora. Oleg Sencov je v boju zanjo prebil pet let v zaporu. To se ne sme nikoli več ponoviti.«

»Drama duhovito obravnava zgodbe in nezgode zakonskega para v času 'lockdowna' ter posledice omejitev javnega in družabnega življenja.«

»Utrnilo se mi je, da je morda prav zdaj čas za to, da se iz parterja premaknem na drugo stran, da torej tudi sama postanem nosilka nekega dogodka, ne samo njegov projektator.«

»Naše delo, ta eksperiment, je temeljil na urjenju v improvizaciji, skupinski dinamiki in spoju obojega. Te dni ponavljam, da je bil ustvarjalni proces podoben vajam garažnega benda.«

»Je predstava, a hkrati vanjo vdira življenje.«

»Me pa še vedno zanima, kaj vse je lahko režiserjev solo. Ker nismo plesalci, igralci, kiparji, slikarji, da bi se naše delo in veščina lahko razgrnila v enem 'solu'.«

»Tudi z vidika trajanja predstave je mogoče, da bo kakšen dan trajala uro in pol, drug dan tri ure, spet drugič pa štiri ure. Vse skupaj bo odvisno od tega, kam se bomo tisti dan odpravili in na kakšen način.«

»Gre za kratek izlet v zgodovino intimnosti podeželske babice.«

»Upam, da bo film odpiral vprašanja glede slovenske in svetovne zgodovine intimnosti.«

»Želim si, da bi imelo čim več gledalcev priložnost videti film v kinodvoranah.«

»Nekaj časa sem delala kot povezovalka radijskih oddaj za otroke, kmalu pa sta me režiser Mirč Kragelj in urednik Tone Sojar povabila med radijske režiserje. Začela sem se spoprijemati z režijo radijskih iger za otroke in nekako po dveh letih sem začutila, da imam radio rada.«

»Puntar v zvočni igri na svojevrsten zabavni način raziskuje razmerje med dvema vrstama radijskoigrskih strukturnih elementov: razmerje med besedo, ki ima pomenljivost in omogoča potek zgodbe, in melodijo, ki ne vsebuje besedno-pomenskega sporočila, pa vendar zmore predstaviti zvočni lik, ki je prav tako (ali še bolj) plastičen kot drugi liki v radijski igri.«

»Treba je poudariti, da razlikujemo dva pogleda, dvoje videnj radijske igre. Na eni strani gre za radijsko igro kot literarno zvrst in na drugi za pojmovanje radijske igre kot zvokovne umetnosti. To sta pravzaprav dve različni zvrsti radijske igre. Prepričana sem, da je treba gojiti obe zvrsti oziroma upoštevati tako eno kot drugo videnje. Vendar menim, da – tudi če je osnova za radijsko igro literatura, to je beseda, mora biti oblikovana tako, da se ravna po zakonitostih radijskega medija.«

»Govori o ženski, ujeti v moški vojni igri. To je zgodba o pogumu, ljubezni in trdoživosti ter o tem, kaj se zgodi, če se pravočasno ne odzovemo na svarilne znake.«

»Želela sem posneti film za BiH in regijo. Vendar sem prav tako želela posneti film, ob katerem lahko občinstvo, ki nima nič s Srebrenico, začuti zgodbo in se poistoveti z liki. To je bila zame najtežja naloga.«

»To kaže, da je naša družba zdaj pripravljena na določeno spremembo, ki bi se morala zgoditi že prej.«

»Ponuja očarljivo popotovanje skozi fragmente ljubezenskega diskurza štirih protagonistov.«

»Z animiranim filmom Steakhouse želim vdreti v zasebnost para. Kje je meja med normalnim in nenormalnim? Omogoča mi, da se potopim v vzdušje zaprtega stanovanja, neizrečenih besed in nenehnega strahu.«

»Za to delo smo se odločili zato, ker odpira tri teme, ki so v tem času izjemno pomembne, da se jih izpostavi. Prva je ljubezen, ljubezen kot gonilna, a tudi destruktivna sila, druga je avtoritativnost, predvsem avtoritativnost staršev do svojih otrok, tretja tema pa je upor, upor mladih, upor proti sistemu.«

»Želela sem si umestiti predstavo v metaforičen prostor, da pride do izraza Jurčičeva univerzalnost. Pri njem me pretresa prav to, da se v 140 letih ni pravzaprav nič spremenilo. Še vedno imamo avtoriteto staršev, še vedno se mladi upirajo znotraj nekega sistema, še vedno se borimo za ljubezen, še vedno so pomembni status, denar in mreža.«

»Vsepovsod je politična situacija taka, da se desnica krepi, aktivisti pa skušajo izraziti svoj protest. Vsi izkušamo isti vzorec: tudi na Poljskem protestniki nimajo vpliva na politiko.«

»Se giblje v polju kriminalke.«

»Se giblje v polju kriminalke.«