Zdaj govori zgodovinar

»Gre za znano oltarno palo iz piranske cerkve Sv. Frančiška. Tu je bilo najlažje začeti, ker gre za cerkveno lastnino in bi bil prvi pomemben korak v tej smeri.«

»Če me vprašate kot zgodovinarja, je po mojem mnenju prevladal razum, ker podatki, ki so jih imeli, da bi ena stran lahko dvajsetkrat ali več uničila drugo, so bili tako jasni, da mimo teh dejstev ni bilo mogoče iti.«

»Noben spor se ne more reševati z vojno. To se v zgodovini nikoli ni izkazalo za uspešno.«

»Nič. Čisto ničesar se nismo naučili.«

»Brez svobodne Ukrajine ni miru v Evropi.«

»Odkrili smo, da izgubo vida povzroči okvara naših celičnih elektrarn, ki jim rečemo mitohondriji.«

»Glavno vprašanje takih bolnikov je, ali bodo tudi njihovi otroci zboleli za izgubo vida.«

»In tukaj smo zelo ponosni, da smo to lahko naredili na slovenskih tleh s sodelovanjem številnih naših kolegov.«

»Med mladimi je bila večina antifašistično razpoložena.«

»Krvni davek je bil zelo visok tako med študenti kot med profesorji.«

»Ti načrti so se seveda prilagajali in modernizirali.«

»Ali bi v današnji družbi našli posameznike in skupine, ki bi bili sposobni, voljni, imeli ideje in lahko storili kaj takšnega?«

»Muzejski svetnik Ralf Čeplak Mencin je letošnji prejemnik Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo.«

»Leta 1941 je bilo na ljubljanski univerzi vpisanih več kot 2200 študentov, dve leti pozneje le še 1400. Kar 600 jih je šlo v partizane, 200 jih je padlo. Tudi tisti, ki so ostali, so pomagali osvobodilni organizaciji. Mnogi so bili ustreljeni, profesorji zaprti, izgnani.«

»Dekana Šturma in tajnika univerze Karla Sketlja je leta 1944 umorila tajna domobranska organizacija Črna roka.«

»Ljudje, o katerih govori ta razstava, so imeli voljo, so imeli vizijo.«

»Slovenska družba je v 30 letih postala družba antiintelektualizma.«

»Če nas bo razstava vsaj za trenutek spodbudila h kritičnemu razmisleku o naši odgovornosti, o vlogi znanja, kulture in univerze v slovenski družbi in o prihodnosti te države, za katero je tedanja generacija toliko žrtvovala, je dosegla svoj namen.«

»Angleži so gojili večjo simpatijo do četnikov, ker so jih šteli za rojalistično vojsko in svoje zaveznike.«

»Belo so dobili iz rjuh, rdečo iz raztrganih nacističnih zastav.«

»Vlada, ustanovljena v Ajdovščini, je bila nek zaključek procesa ustanovitve države, ki se je začel po letu 1943.«

»Zagotovo je bil to tudi eden od pomembnih trenutkov, ki so odločali o tem, še bolj pa so na to vplivale okoliščine, saj je bila Primorska takrat edina osvobojena.«

»Delovanje vlade je bilo na upravnem področju, ne toliko na političnem. Njena naloga je bila poskrbeti za normalno življenje ljudi.«

»Mislim, da je prišel čas, v slovenskem kulturnem trenutku, da se obravnavajo tudi manjši, manj popularni dvorci.«

»Izbrskal sem zanimive podatke, med njimi pa ni tistega, kdo je dvorec zgradil.«

»Okrog leta 1500 prevzame grad in ga temeljito spremeni rodbina Purštal – točneje Moritz.«

»Dobesedno vemo, koliko je bilo miz, stolov, koliko je bilo žlic, vilic, nožev, koliko je bilo okrasja in tudi, koliko je bilo orožja.«

»Povsod je bil spoštovan in cenjen sogovornik, saj gre v številnih primerih prav njemu zasluga, da so se problemi reševali hitreje ali pa do njih sploh ni prišlo.«

»Iz izkušenj vemo, da se obiskovalci najlažje znajdejo na razstavah, ki tečejo časovno urejeno, od začetka do konca. Vojna pa predstavlja tudi nekaj tematik, ki jih je treba obravnavati posebej.«

»Iz izkušenj vemo, da se obiskovalci najlažje znajdejo na razstavah, ki tečejo časovno urejeno, od začetka do konca.«