Zdaj govori zgodovinar

»Na daljnem obzorju se je začela kazati združitev celotne severne Italije.«

»Za slovensko stran sta bili najspornejši točki, ki sta predvidevali trimesečni moratorij za osamosvojitvene odločitve in deblokado vojašnic JLA ter vračilo zaplenjene vojaške opreme.«

»Republika Slovenija, ki je ob drugih republikah de facto že bila eden od nosilcev politične moči, je to postala tudi v očeh tujih sogovornikov.«

»Intervencija JLA v Sloveniji je prišla s tiho podporo Zahoda.«

»BDP se je v teh 30 letih realno povečal za 91 odstotkov, nominalno pa za dobrih 3000 odstotkov.«

»Volilna udeležba je čez leta začela pešati, vzroki so različni.«

»Slovenija se je osamosvojila, ker v Jugoslaviji ni bilo več mogoče živeti, ker so to dopuščale mednarodne razmere in ker so jo ogrožali notranji procesi v Jugoslaviji, predvsem Miloševićev režim.«

»Njegova baza ga podpira, vendar ga številni naravnost sovražijo.«

»S študijo Josipa Doltarja smo dobili vpogled v zanimiv čas začetka 20. stoletja, v razvoj provincialnega mesta, ki se je spravljalo, lahko rečemo, na neko pot modernizacije.«

»Prav v tem času mogoče videti tudi začetke slovenskega narodnega prebujanja z žariščem v Zoisovem salonu.«

»Iz gesel osvobodilnega boja je bilo jasno, da organizacija glavno grožnjo vidi v fašizmu in nacizmu.«

»Trdina nikdar ni vedel, kaj se spodobi, a kaj ne; njega mora urednik bolj nego vsacega drugega kontrolirati, pa brisati, kar ne gre.«

»Kritiki Meštrovićeve upodobitve staroselcev se sklicujejo na to, da ju ni predstavil na realističen način. Meštrović ju je predstavil izjemno dostojanstveno, kakršni so staroselci tudi bili v času ameriške zahodne ekspanzije in svojega boja za obstanek – pogumni in močni borci, konjeniki in nomadi, in to na idealiziran način.«

»Sega od Linhartovih težav s Poskusom zgodovine in z Matičkom, katerega uprizoritve ni doživel, prek zapornih kazni za začetnike slovenske periodike do zaplembe Cankarjeve Erotike in njenega ponatisa pri Schwentnerju, ki od avtorja ni, tako kot prvotni založnik, zahteval izločitve inkriminiranih pesmi.«

»Tudi Hlapci niso bili uprizorjeni leta 1909, ko so nastali, temveč prvič šele deset let pozneje, po avtorjevi smrti, v Trstu.«

»O'Mearovo poročilo pa bi lahko po besedah zgodovinarja Andrewja Robertsa nakazovalo, da se je Napoleonovo rakavo obolenje začelo že leta 1818.«

»Če smo si pred več kot 15 leti v krogu diplomatov in zgodovinarjev zastavili željo, da začnemo izdajati knjige iz diplomatske zgodovine Slovencev, potem je seveda od vsega začetka ves čas z nami bil tudi Šenko.«

»Gre za delo osamljenega pionirja diplomatske zgodovine na Slovenskem, to je še vedno edina znanstvena monografija o ljubljanskem kongresu na svetu.«

»Večina Ljubljančanov kongresa ni ocenjevala v političnih kategorijah, saj so jih precej bolj zanimale protokolarne obveznosti udeležencev.«

»Prikazati zgodovinsko resnico v vsej njeni veličini, kakor tudi v zablodah, tragiki in zločinih.«

»Delili so predvsem govejo juho, govedino, kruh in vino, in sicer bolnikom in rekonvalescentom za boljše okrevanje...«

»Državni sekretar ne bi smel izkoriščati svojega položaja za predsedniško kandidaturo.«

»Epidemije niso vplivale samo na vsakdanje življenje, temveč dejansko na zasuk zgodovine.«

»Zgodba je izredno komplicirana, raznih prelomnih dogodkov, ki so krojili dogajanje, je bilo v teh letih nešteto, bili so zelo burni časi, ki so v italijanski psihi pustili eno veliko sled, kajti še danes v javnosti poslušamo, da morajo Istra, Dalmacija in Reka znova postati italijanske.«

»Skušal sem ujeti utrip takratne diplomacije, pregledal sem dokumente, ki so jih pisali diplomati iz avstrijskega predstavništva v Ljubljani ali Beogradu ali iz jugoslovanskega predstavništva na Dunaju. To ti da celovito sliko takratnih dogajanj.«

»Nekateri politiki pa niso bili zagovorniki agresivne politike – ne iz mirovnih pogledov, temveč so ocenjevali, da bo slovenska politika v okviru nove jugoslovanske države in pod pokroviteljstvom srbske politike, ki je bila na zmagovalni zavezniški strani, uspela dobiti za pogajalsko mizo, kar želi.«

»Koroški primer je bil morda kompenzacija za to, da je privolil v zahtevo Italije in so celotno južno Tirolsko brez plebiscita pripisali Italiji.«

»Slovenski politiki tedaj niso znali angleško, medtem ko je bil na drugi strani avstrijski častnik, ki je znal pet jezikov ter je nato prevajal tudi za slovensko stran. Slovenci v takšnih okoliščinah torej niso mogli biti dominantni.«

»Tukaj se njegova stroga vojaška politika izvršenih dejstev ni tako obrestovala, na koroškega človeka je vplival drugače, kot je nameraval.«

»Čeprav o Maistru in njegovi mariborski zgodbi vemo veliko, pa je veliko manj poznana njegova pomembna vloga v tej koroški plebiscitni zgodbi.«