»To nagrado bi mi radi izročili čim bolj neopazno, na skrivaj, v neki Vili Podrožnik. Rekla sem ne. Predlagala sem, da pridem na oder in povem eno lirično pesem in odidem. To je vse. Če je to njim prav ali ne, pa ni moj problem. Tam bom. Na oder bom prišla ob koncu proslave, ko bodo že vse nagrade podeljene, magari po vseh štirih. Povedala bom to pesem in odšla. To je vse.«
»Takoj po tem, ko sem to nagrado v celoti zavrnila, sem vrnila tudi častni znak svobode predsedniku države Milanu Kučanu s pripombo, da mi ta znak ničesar več ne pomeni, ker je prišlo do zlorabe Prešernove nagrade.«
»Čeprav spomin na to je precej grenek, tem bolj zaradi medijskega linča, ki se je sprožil po tem proti meni in je trajal leta in leta, tako rekoč vse do danes.«
»Takoj po tem, ko sem to nagrado v celoti zavrnila, sem vrnila tudi častni znak svobode predsedniku države Milanu Kučanu s pripombo, da mi ta znak ničesar več ne pomeni, ker je prišlo do zlorabe Prešernove nagrade.«
»Čeprav spomin na to je precej grenek, tem bolj zaradi medijskega linča, ki se je sprožil po tem proti meni in je trajal leta in leta, tako rekoč vse do danes.«
»Takrat sem bila trmasta, razviharjena, divjaška razmršena smetiščna mačka … Nikoli ne bi izpod mojega pisalnega stroja prišle nove pravljice, če ne bi prav ona s svojim tihim, svilenim glasom in prisrčno besedo ukrotila mojega renčanja. V moji mladostni premraženosti je zavel mehak južni veter.«