»Za Staša Kleindiensta proces slikanja, kot pravi sam, predstavlja neverbalen način poizkusa razumevanja sveta, nekje med mislijo in občutkom, v katerem raziskuje, kako upodobiti neubesedljivo.«

»Po načinu slikanja s plastenjem slikarskih nanosov in barvno monokromnostjo se približuje informelu, po učinku zamegljenosti podobe, skozi katero vdira posebna magična presvetljenost, pa svojemu učitelju Andreju Jemcu.«

»Slikanje sprva spoznal kot terapijo, prek katere je izražal in premagoval stiske, ki jih je doživljal.«

»Sam pa ob posameznih delih natanko vem, katero glasbo sem poslušal ob slikanju.«

»Slikanje sem sprva spoznal kot terapijo, prek katere sem izražal in premagoval stiske, ki sem jih doživljal.«

»Impresioniral me je dimnik; tak lep, ohranjen, prijazen dimnik, ki ni tujek v pokrajini. V njem sem našel svoj navdih.«

»Nekje sem bral o paralelnih kozmosih ogromnega fizičnega obsega, ki prehajajo drug skozi drugega, ne da bi trčili – to ponazarja moje slikanje, pri katerem gre za veliko slojev, aluzij, ki nimajo nekega posebnega pomena, se združujejo, pretakajo drug mimo drugega oziroma drug skozi drugega, ne da bi pri tem komunicirali.«

»Ni lahko gledati, dolgo gledati v oči, ne da bi jih umaknil vsaj za hip, in ni lahko vstopati v zgodbe za njimi, biti del njih, a vendar ostajati nekako zunaj, v času, ki nastopi po času, v življenju, ki dospe, in v tistem, ki gre vedno znova in vsemu navkljub naprej.«

»V Šušnikovem adrenalinskem in napetosti polnem iskanju ter prikazovanju življenja barve lahko vidimo, da si prizadeva to specifično življenje izkusiti, predstaviti in razširiti do njegovih skrajnih meja.«