Ključna beseda: čustva

»Niti znanstvenikom ni čisto jasno, kaj se zgodi.«

»Zdi se mi, da vseeno živimo v dobi, kjer se življenjska doba močno podaljšuje, kar pomeni, da prej ali slej, če ne bo nekih zdravil, bomo verjetno 'vsi' dementni in to je res problematika današnje družbe.«

»Sama bi sicer predlagala tri stvari. Najprej bi omenila spanje.«

»Ne sprijaznim se s tem, da srca ljubeča trda prst tre …«

»Ti spiš. Krog tebe je tihota,v njej duša je namah nesrečnain moli v strahu: Bože dobri,daj nama, da ta noč bo večna.«

»Nihče me ni mogel videti in včasih sem zrl globlje v notranjost gozda, a največkrat sem nadzoroval hišo, njena okna in predvsem vrata. Zvoki. Zveni. Šumi. Močno so me pritegovale hišne melodije, kot sem poimenoval vse zvočnosti, ki sem jih slišal doneti iz hiše.«

»Potem si na prsi prilepim nalepko, na kateri je črno na belem zapisana ena samcata beseda: nemščina. To je to, to dejanje, od tedaj naprej se napis na mojih prsih glasi kot priznanje: nemščina. Ja, Nemec sem, ne po izvoru, po svetlih laseh, arijski krvi ali podobnih neumnostih, pač pa preprosto po jeziku, s tem pa po kulturi.«

»Ko te kdo vpraša, Kako je v Bosni, mu zabriši v obraz: najboljšim najtežje, najslabšim najbolje.«

»Četrtek Tudi če sem te v sredoljubila, kaj ti bo? V četrtek te ne ljubim, je pač tako. Zakaj se pritožuješ, zares ne vem. Ljubila sem te v sredo. Kaj naj zdaj s tem?«

»Privlači me ta domišljijski svet, še posebej, ko je v interakciji z našim.«

»V tem primeru imam še eno. Sen kresne noči je zelo posebno delo, zato sem se ga moral lotiti na drugačen način.«

»To zveni zmedeno in je tisto, kar Shakespeare počne z veliko spretnostjo.«

»Mislim, da je lepo, da se gledalci zanesejo na zgodbo in jo znova odkrijejo v drugem mediju.«

»Ko si zamislim prizor, slišim tudi določeno melodijo ali ritem za določen trenutek.«

»Želim, da se zaljubijo vanjo.«

»Morda bi bilo bolje, če bi z družino preživela šest dobrih kot pa dvanajst mučnih mesecev?«

»Bi se morala posvečati predvsem lastnemu zdravju in okrevanju, ne pa kariernim ciljem.«

»Rada bi, da bi se je hčerka spominjala še po čem drugem kot po tem, da je bila 'mama'.«

»Najbolj sem se bala, da bi bilo to medsebojno obračunavanje z zmerljivkami samo o neizživetih sanjah.«

»Moram reči, da sem od te teme kar prestrašena, zdi se mi, da bi lahko bilo vsaj 1.000 tekstov, vsak odnos je drugačen.«

»Mislim, da je to predstava o dveh posameznikih, ki poskušata pač preživeti v tem trenutku po svojih najboljših močeh, se pri tem tudi malo poškodujeta, zavedno in tudi nezavedno.«

»Za Katarino Morano kot avtorico je sploh značilno to, da v svoja besedila spušča vse generacije, da ljubi vse generacije in da jo zanimajo vse generacije.«

»Da res sledim tekstu, se ne zmišljujem, ne dodajam, ker so vsi tokovi misli, zastranitve in mašila tja, kjer so, postavljeni z razlogom.«

»Vsakič, ko sodelujem z njima, se nekako zgodi, da se mi zdi, da sem teh nekaj mesecev, pa potem še kakšen mesec po premieri, za 15 odstotkov boljši človek: bolj potrpežljiv, bolj sočuten, bolj miren.«

»Da se znaš kdaj v jezik ugrizniti. Da si torej kdaj tiho, da ne izrečeš vsega tega, kar bi ti zdaj v tistem trenutku rekel.«

»Praktično vsaka ženska, ki sem jo kdaj poznala, na tihem verjame, da je na robu blaznosti, da je globoko v njej klica norosti, da mora biti ves čas na preži pred 'izgubo nadzora' – nad svojim temperamentom, apetitom, seksualnostjo, čustvi, nad umom.«

»Življenje prinaša izkušnje, človek jih podzavestno pospravlja v predalčke. Ko čustveno dozorijo, ne zavestno, pa najdejo pot, nenadoma sam sebe presenetiš. Tako pišem jaz. Ne pišem z namenom.«

»Prosil sem jih samo, naj ne pišejo o meni. To ni recenzija. To ni odkrivanje ozadja pesmi, ampak vprašanje, kakšna čustva je v človeku prebudila in kaj si ob njej doživljal.«

»Uspeh lahko izkoristiš za udobje ali svobodo. Jaz sem izbral slednjo.«

»Neki modrec je nekoč rekel: 'Uspeh ima veliko staršev, neuspeh pa je sirota.'«