Ključna beseda: življenje

»Če bi želeli napolniti škatlo z orodjem, je ne bi napolnili le s kladivi, pa tudi če so ta najboljša v vesolju.«

»Ne glede na to, kaj bo odgovor, bo to spremenilo naše razumevanje tega, kdo smo in kakšno je naše mesto v vesolju.«

»Mars je naš najbližji sosed in če je življenje na prvem mestu, kjer pogledamo, je verjetno povsod, kar odpre nova vprašanja o tem, kako napredno bi to življenje lahko postalo.«

»Če imamo tekočo vodo, atmosfero in zaščito pred radiacijo, imamo skoraj zagotovo tudi življenje, zato je Mars zanimiv prostor za iskanje življenja ter ima velik potencial, da ga najdemo.«

»Če pomislimo, v katerem času je Amelia živela, je bila fenomenalna. Njena dejanja so se verjetno res zdela čudna in nemogoča. In v tem sem se našla. V tem, da si upaš leteti, da sprejmeš ta svet, da ga objameš in ob tem razumeš, da čas mineva, da življenje mineva in da je treba v njem nekaj napraviti, nekaj prestopiti.«

»Odkritje vode na potencialno za življenje primernem planetu, ki ni Zemlja, je neverjetno.«

»A nas to vseeno popelje bližje odgovoru na temeljno vprašanje, ali je Zemlja unikatna.«

»Roman temelji na resnični življenjski zgodbi zapornika, ki je bil izpuščen.«

»Ugotovitev, da je ljubezen njihovega življenja poročena in ima tri otroke, je še učvrstilo zvezo.«

»Na koncu koncev ne gre za spolni turizem, ampak za občutek pripadnosti.«

»V Afriki se izgubljata in iščeta.«

»Vedno bolj vidimo, da se pravzaprav ne razumejo.«

»Pomembno se mi je zdelo zapisati en delček nekega obdobja, ki smo ga doživeli in kako smo ga takrat doživljali.«

»Kjer so zgradili mejo, smo imeli svoje vrtove. Če smo hoteli na vrt, oddaljen nekaj korakov, smo morali prečkati mejni prehod. Imeli smo posebno dovolilnico, ki smo jo pustili policiji, ko smo se vračali, so nam jo vrnili. Nesmiselno, vendar resnično.«

»Imamo hišo v Italiji in vrt v Jugoslaviji. Danes v Sloveniji. V Stari Gori smo imeli velik travnik in moj oče je tam kosil seno; zgodilo se je, da se je traktorju pokvarilo kolo, in nato smo bili prisiljeni pustiti tam traktor, kolo smo nesli v Italijo, ker tukaj ga nismo mogli popraviti, nato smo ga ponovno prinesli nazaj in odpeljali traktor. Vse peš.«

»Je bilo pa strašno, ko je prišel mrak. Moral si iti 100 metrov stran od meje. Zvečer že nisem mogla iti po zelenjavo na vrt.«

»Spomnim se dveh stvari, dveh carinikov konkretno. Eden je bil zelo strog, in kot otrok sem bil vpisan v prepustnico od mame. Ko sva se odpravljala v Italijo, sem to prepustnico doma počečkal, in ko je to carinik pregledal, je znorel. To je bilo 'zijanje', danes pač nihče ne ravna več tako s tabo, tudi na meji ne, karkoli narediš. Drugi carinik ni maral moje skupine prijateljev. Vedno nas je zavrnil, karkoli smo nosili čez mejo. Vedno je bila borba z njim.«

»Sam menim, da se je moralo to zgoditi v razmerah z velikimi temperaturnimi nihanji. S tem bi lahko v takratnih razmerah dobro razložili pogoje, ki so omogočili podvojevanje molekul.«

»Pot od aminokislin do funkcionalnih proteinov je zelo dolga in zapletena.«

»V skladu s tem naj bi bilo zelo verjetno, da se tudi drugje dogajajo taki procesi, kot so se pri nas. Vprašanje pa je, ali bodo dobili značilnosti življenja ali ne.«

»Naša percepcija, da se je to zgodilo enkrat v daljni zgodovini, je precej zgrešena. To se je moralo zgoditi večkrat, velikokrat neuspešno.«