»Rac stopa na oder kot povsem razgaljen in neskončno ranljiv človek, izročen usodi, da se poigra z njim. Bori se z njo, trpi in propada. Nikoli ne popušča, njegov boj je strasten, brezkompromisen, izziva gledalčevo sočutje.«
»Moj oče je bil profesor slovenščine na celjski gimnaziji, eden iz prve generacije, ki je diplomirala in doktorirala iz slavistike na ljubljanski univerzi. Bil je zasvojen s knjigami. Naše edino premoženje so bile knjige. Kupoval je vse, kar je izšlo. Imel je majhno profesorsko plačo, družina pa je bila vsako leto večja. Tako sem bil tudi jaz zasvojen s knjigami.«
»Ko sem šel mimo magistrata, sem videl vrsto ljudi pred Državno založbo in vprašal, kaj počnejo. 'Čakamo Sovretove podpise v Iliado.' In sem si rekel, da bom šel pa vseeno. Ni ravno slavistika, morda bom pa prek Homerja in drugih še malo slovensko književnost študiral. In mislim, da se nisem zmotil.«
»Pa ne kot nezaupnico do prevodne mojstrovine mojega nepozabnega akademskega učitelja in mentorja Sovreta, ampak ker me navdaja občutek, da bi lahko ob prevajanju te pesnitve še enkrat podoživljal vznemirljivo odisejado svoje življenjske poti.«
»Takratna zakonodaja, s katero se je seznanil kot uslužbenec v administraciji, je sicer po njegovih besedah dopuščala možnost, da bi univerza kljub neizpolnjevanju formalnih pogojev lahko povabila kakšnega učenjaka.«
»Milko Šparemblek je karizmatičen človek in umetnik, ki nas kot ustvarjalce in gledalce zanesljivo in osrečujoče vodi iz labirintov sveta v objem lastnega srca. Lahko se mu spoštljivo poklonimo.«
»Milko Šparemblek je karizmatičen človek in umetnik, ki nas kot ustvarjalce in gledalce zanesljivo in osrečujoče vodi iz labirintov sveta v objem lastnega srca. Lahko se mu spoštljivo poklonimo.«
»Z najnovejšo razstavo, razkošno, kakor da je v čudežni deželi Alica zaplesala z baročnim pesnikom Luisom de Gongoro, se je njegova halucinantno intenzivna imaginacija tako stopnjevala, da ravno zaradi tega stopnjevanja ne moremo več govoriti o izmišljenem: umetnik namreč svojo imaginacijo tako stopnjuje, da postane živa resničnost.«
»Prevajalski opus Suzane Koncut je serija konsistentnih jezikovnih gest, ki francosko literarno in znanstveno kulturo približujejo slovenski javnosti, njihovo avtorico pa uvrščajo med najbolj poglobljene slovenske prevajalce in prevajalke srednje generacije.«