Ključna beseda: SNG Maribor

»Lik strica Matiča je pred nami zgolj običajen moški, ne pa pošast.«

»To vemo, ker lahko to preberemo v zakoniku.«

»Tamala, prekrasno ustvarjena junakinja, kljub travmi na koncu najde izhod.«

»V tem smislu se kaže kot kompleksna dramatična panorama človeških strasti.«

»Zdelo se mi je pretežko. Takrat nisem našel nobene identifikacijske točke, v kateri bi lahko vstopil v ta jezik.«

»Kot filozofsko-pesniško delo je zanimivo tudi danes, saj izraža univerzalna, večno živa vprašanja: kaj je resnica, kaj je sen, kaj je življenje?«

»Že sam Calderon de la Barca razvije dramski stil, ki ga imenuje konceptizmo. S tem konceptizmom združuje različne nivoje dramatike znotraj enega samega dela, združuje tragično, commedie dell'arte, ljubezenske zgodbe in ostalo.«

»(Post)modernistično zanikanje sintaktičnih pravil, ki se kaže v samosvojem zapisovanju naslova skladbe oziroma pesemskega cikla, ter sama strukturiranost poezije se pomenljivo odražata v formi glasbenega dela, ki bi ga lahko opredelili kot prekomponirani simfonični samospev.«

»To nikakor ni poteza, ki bi pripomogla k njegovemu demokratičnemu in preglednemu delovanju.«

»Sprememba ustanovitvenega akta SNG Maribor centralizira vso moč v rokah direktorja, ukinja strokovna posvetovalna telesa, v primeru Borštnikovega srečanja pa uzakonja nasprotje interesov.«

»Gre torej za zgodbo o tem, kako nam življenje odteka v iskanju hipnih rešitev, da bi začasno osmislili temeljno nezadovoljenost s stvarno realnim v čakanju na neko drugačno življenje nekoč.«

»Ljudje so zaprti kot školjke, kot pozabljeno vino v kotu kleti. Utrujeni so, še več, imam občutek, da se počutijo zlorabljene. Zlorabljene od medijev, od politike, od znanosti. Od vseh delov družbe, ki so jim včasih, če ne že zaupali, vsaj podzavestno verjeli.«

»Najbrž bo ta virus tako ali drugače izzvenel, ampak to bodo površno zašite rane na močno, močno zveriženem truplu družbe, ki ga ta epidemija pušča za sabo. In ko še umetnost dreza v te rane, odziv ne more biti drugo kot upor. Gnus?«

»Spominjali se ga bomo po upodobitvah široke palete likov iz slovenske in svetovne dramatike v različnih dramskih zvrsteh, ki jih je v svoji dolgoletni karieri pod taktirko režiserjev različnih estetskih vizij in poetik oživel na našem odru, posebej pa po njegovih bravurnih epizodnih vlogah.«

»Predestiniran je bil za umetniško besedo.«

»Kolesje zgodbe trgovskega zastopnika Franca Rutarja se zavrti, ko se nekega dne zagleda v napačno knjigo.«

»Zato ni nič čudnega, da se nekega dne usodno zatakne in se zaplete v nesluteno in divjo pustolovščino.«

»da ga je zapustil angel«

»Zelo rad zapeljuje mlajše študentke.«

»Ta absurdna tragična komedija med drugim preizprašuje postavko časa, ki na poštnem uradu na koncu sveta teče počasneje.«

»Žunko, Dellarea in Koritnik so trije karakterno povsem različni poštni uslužbenci, ki vedno znova preigravajo iste komične situacije.«

»Na intimnem nivoju je to zgodba o posameznikih, ki živijo realnost, ki jih frustrira, in sta edino, kar jim preostane, edino, s čimer se hranijo, fantazma in hrepenenje po nekem drugem življenju, ki se morda nikoli ne zgodi.«

»So uradniki na pošti, ki je izropana vseh sporočil. Uslužbenci urada, ki je izvorno posvečen medosebni komunikaciji, v Vilčnikovi 'postapokaliptično' zarisani variaciji pa je izropan sredstev za transfer kakršne koli komunikacije.«

»To so stvari, o katerih si nihče ne bi upal razmišljati pred 30 leti. Se zavedamo odgovornosti ki jo imamo za naprej, se pa tudi zavedamo zapuščine, ki smo jo prejeli in negovali in nadaljevali, kakor smo znali in čutili. Morda največji izziv je ohraniti to nevidno nit med gledalci in umetniki in si zaupati še naprej.«

»To je njegova tretja opera, za katero je sam dejal, da se je z njo in z bleščečim triumfom v milanski Scali začela njegova uspešna kariera opernega skladatelja.«

»Siže operete, ki jo je prvič izvedla dramska skupina KUD Ivana Cankarja 31. marca 1951 v Žalcu, nam s svojo glasbenodramsko zasnovo v zaporedju treh dejanj že v prvem dejanju naslika idilično življenje sredi neokrnjene narave slovenskega visokogorja.«

»K sreči je zgodovina medtem pokazala – tudi na slovenskih tleh –, da opereta nikakor ni najhujše, kar se lahko pripeti glasbenemu gledališču.«

»Tako se zdi aktualna, tokrat že tretja uprizoritev Planinske rože pod glasbenim vodstvom Slavka Magdića in v režiji Matjaža Latina v mariborski operni hiši morda spet dobra priložnost, da tudi nove generacije pobližje spoznamo raznolikost glasbenega opusa Radovana Gobca – skladatelja, ki se zdi veliko več kot zgolj avtor številnih partizanskih zborov in ponarodelih množičnih pesmi, ki jim še danes s ponosom prisluhnemo.«

»Razen tega ne gre za nobeno posebno sporočilo, kvečjemu mogoče za to, da smo zelo verjetno mi vsi vsaj malo tudi Severna Koreja.«

»Že kot otrokom nam je bilo čudno, kaj je tisto, kar nas tako zelo privlači v tem filmu, da smo bili takoj pripravljeni postati del Von Trappove družine...«