Ključna beseda: dokumentarni film

»Film mi je nastavil ogledalo, v katerem sem odkril nekaj svojih, njemu doslej neznanih stopinj, ki jih je v 45 letih pustil v času in v ljudeh, s katerimi jih je preživel.«

»Njegove najbolj znane pesmi v filmu odsevajo pomembne družbene spremembe tega časa, pa tudi osebne prelomnice iz njegovega življenja.«

»Ko sva s Stevanom začela snemati, se mi niti sanjalo ni, kako prostrana je njegova zgodba.«

»pravi glas ob pravem času«

»Priložnost, da posnamem film o njegovem okrevanju prihaja v kritičnem trenutku. Navdaja me z upanjem.«

»V veselje in čast mi je, da bom posnel film o Salmanu Rushdieju, izjemnem romanopiscu, duhovitem, pronicljivem in odpornem človeku ter enem najpogumnejših branilcev svobode govora na svetu.«

»Navdušen sem, da Alex sodeluje z nami pri tem filmu. Že dolgo občudujemo njegovo sijajno delo, od Taxi to the Dark Side in Going Clear pa do nedavnega portreta Paula Simona. Ni boljšega človeka za to službo.«

»Čudovito se mi zdi, da film tako nagovarja gledalce, da ga čutijo. Veliko ljudi mi je reklo, da so ob ogledu filma jokali, da so se zaradi njega odločili, da nekaj spremenijo, da so si ga pogledali dvakrat ali celo trikrat. Nisem se zavedala, kako kako močno nagovarja ljudi. To mi je zelo pomembno.«

»Hans-Werner, moj notranji svet je veliko večji od zunanjega sveta. Če vstopiš vanj, ne prideš do konca, greš vedno globlje.«

»Tu je veliko reakcionarnih moških, ki ne razumejo moderne umetnosti.«

»Ko nekoga slikam, ne zadostuje, da opazujem zgolj človeka pred seboj, ampak se moram z njim povezati, to pomeni, da se moram odpovedati delu sebe.«

»Bil je žalosten dan, ko smo se poslovili od mojega brata Morgana. (...) toliko nam je dal s svojo umetnostjo, idejami in velikodušnostjo. Svet je izgubil pravega ustvarjalnega genija in posebnega človeka. Tako sem ponosen, da sem sodeloval z njim.«

»V Ameriki je vse večje. Imamo največje avtomobile, največje hiše, največja podjetja, največjo hrano in konec koncev: največje ljudi.«

»Z vidika potrošnikov smo v osupljivem trenutku v zgodovini, ko imajo potrošniki vse večjo moč. Ne gre za donos za delničarje. Gre za donos za potrošnike.«

»Želel sem se potopiti v resne trenutke. Želel sem dihati v trenutkih lahkomiselnosti. Želimo vam dati dovoljenje, da se smejete na mestih, kjer se je res težko smejati.«

»Prišlo je do velikega premika in ljudje mi pravijo: 'Torej je hrana postala bolj zdrava?' Jaz pa pravim: 'No, trženje zagotovo je'.«

»Mislim, da je zavedanje pol uspeha. Dobesedno ves čas vedeti, kdaj se ti nekaj oglašuje, je odlična stvar. Veliko ljudi se tega ne zaveda. Zaradi dreves ne vidijo gozda.«

»Že dvajset let delam na različnih festivalih, a tako dobrega izbora, biser od bisera, še nisem videl.«

»Vesela sem in počaščena, da bo naš film po lepih odzivih doma prestopil meje in dosegel tudi mednarodno občinstvo na Hot Docs v Torontu. Hvaležna sem glavni nastopajoči Jani in celotni ekipi, ki je z mano več let soustvarjala to zgodbo. Izplačalo se je vztrajati in predvajanje filma v sklopu tako pomembnega festivala je resnično lepo darilo in dobra popotnica vsem nam in tudi slovenskemu dokumentarnemu filmu.«

»To priznanje nam daje tudi zagon za prihodnje projekte.«

»Naučila sem se zaupati v svojo moč, kar mi je popolnoma spremenilo življenje. To je zaupanje vase, v svojo božanskost, v božje kraljestvo, ki ga nosimo v sebi, kot pravi Jezus. To se premalo poudarja po cerkvah. To moč imamo vsi.«

»Film Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna pripoveduje zgodbo štirih slovenskih otrok Lebensborna.«

»Trk arheoloških najdišč dveh civilizacij – starodavne iz kamene dobe in današnje, preplavljene s smetmi in plastiko.«

»Popolno zaupanje je oris popolnega tehnološkega nadzora, ki ga nad svojimi državljani izvaja kitajska oblast.«

»Snovanje filma se je 'začelo s prebiranjem dedkove poezije po zelo dolgem času. (...) Na Majskem Vrhu je imel svojo ljubo počitniško hiško, z majhnim vrtom in vinogradom. Moji otroški spomini nanjo so polni rojstnodnevnih praznovanj, trgatev in gobarjenja po haloških gozdovih.'«

»Ko sem prebiral njegovo poezijo, sem imel občutek, da dedka spoznavam na novo, da dojemam Haloze skozi njegove oči. To 'trdo, zbito zemlo' in podobe iz svojega otroštva, ki so ga tako zaznamovale, da jih je moral izpisati v svoji poeziji.«

»Njegove fotografije, podčrtane z dedkovimi verzi v mojih mislih, so me močno zaznamovale. Dojemal sem jih kot univerzalno, a hkrati zelo osebno zgodovino neke družbe, skupnosti. Počutil sem se dovolj angažiran, da se lotim odkrivanja krajev, ki vzbujajo tako intenzivno ustvarjalnost.«

»Na poti snemanja tega 'haloškega filma' smo spoznavali izjemne ljudi, ki so bili pripravljeni z nami deliti delčke svojih življenj, spominov, upov, sanj, in nastala je pripoved, ki zrcali to pot srečevanja, zbliževanja in deljenja.«

»Ob branju Forstneričeve poezije in odkrivanju fotografske zbirke Kerblerjevi otroci se vrača na obrobje haloških gričev in nam svojo otroško pokrajino predstavi skozi novo perspektivo.«

»Odlično narejen film, skorajda kot igrani film.«