Ključna beseda: dokumentarni film

»Odličen scenarij, lepa pripoved, ki daje misliti, brez nepotrebnega moraliziranja. Odlična kombinacija med lokalnimi ljudmi in njihovim znanjem ter znanstvenim pristopom. Ustvarjalcem je uspelo najti odličen primer za vsesplošne težave človeštva. Film daje gledalcu ob koncu občutek, da je v Mongoliji že bil.«

»Zelo podrobno raziskana in odlično povedana zgodba o zelo pretresljivem dogodku, ki se lepo izogne presoji.«

»Adamant ni spoliran izdelek in v tem je njegov čar.«

»Vidimo, kako je v montaži režiser pripravljen predčasno končati kakšen že malo mučen prizor ali na drugi strani iskrivemu in duhovitemu sogovorniku pustiti, da razvije krhko misel do konca.«

»Topli in rahločutni film, ki podira meje med 'nami' in 'njimi'.«

»Želel sem prikazati ‘človeško’ psihiatrijo, ki še vedno vztraja, čeprav je ogrožena.«

»Včasih so kot fosili.«

»Na prvem mestu je kakovost.«

»V Muratovićevem portretu medija lahko tako vidimo 'zakulisje' nastajanja kulturnega programa.«

»Ob tem je režiser v film vključil tudi nekatere dogodke v živo.«

»Ob briljantnih izvedbah najzahtevnejših zborovskih kompozicij so tudi najbolj priznani svetovni muzikologi samo strmeli.«

»Film uči na neki način lepote, to, da so naredili nekaj lepega, pustimo ob strani socialno priznanje.«

»Dal nam je občutek, da smo del nečesa velikega.«

»Navdušujejo me zgodbe o podcenjenih; nemogoče stvari, ki se zgodijo v razmerah, ki jih nihče ne pričakuje.«

»Kako se lahko namenimo v prostor, prežet s travmo, s Cirkusom Charlieja Chaplina?«

»Ali obstaja poezija po Auschwitzu?«

»Zakaj tako ravnate z nami?«

»Realizem ni nič drugega kot umetniška oblika resnice.«

»Vznemirjajoča družinska zgodba, ki z uporabo neobjavljenih filmov, podob in dokumentov ustvari portret slavnega arhitekta in uokviri duh moderne.«

»Film je moj protest proti vojni.«

»Film je pretresljiva in humorja polna dokumentarna zgodba o ljudeh, ki se borijo za preživetje, hkrati pa pomagajo pomoči potrebnim.«

»Film je poetična refleksija o minljivosti, prikazana skozi zgodbo človeka, ki se med obiskom sanatorija, v katerem je bival njegov oče, preseli v skrivnostni, nadrealistični svet domišljije.«

»Eksperimentalen in enigmatičen, a hkrati subtilen, iskren in asociativno odprt.«

»Zorni kot, ki napeljuje na neko drugo prisotnost, ki ni prisotnost človeka, ki gleda, stoji, hodi.«

»Lik Roka je na začetku filma tabula rasa, prazna posoda, ki jo Henigman postopoma, prek iskanja lastne identitete, polni z vsebino.«

»Jasno se pozicionira znotraj filma in pomembno pripomore h kontekstu zgodbe.«

»Ivan Gergolet v Možu brez krivde koplje globoko po človekovi naravi in moralnih vprašanjih, ki ga zadevajo.«

»Njen izraz je ponotranjen, diskreten, preprost in fokusiran.«

»Kot prizemljena starejša sestra Špela uspe svoj lik v zelo kratkem času realizirati v (po)polnosti.«

»Vlada je sprejela nove ukrepe.«