»Večina deklet iz orkestra Zohra je tukaj z mano v Katarju, nekaj pa jih je še vedno v Afganistanu. Upam, da se nam bodo lahko čim prej pridružile tukaj in da bomo skupaj in znova vzpostavile svoj orkester.«
»Tri mesece, odkar so zavzeli Kabul, nismo mogli igrati. To je bila čudovita priložnost, ne samo zame, ampak za celotno skupnost, da znova nastopimo, da uresničimo svoje sanje.«
»Čeprav ponekod neenakomerno, Šerbedžijeva Ne okreći se, sine uspešno korespondira s tem časom primanjkljaja koncertnih in kulturnih vsebin, ki niso povezane s televizijo in spletom, ko so naši spomini, tako ali drugače, zgolj duhovna hrana in pomemben vir čustvenega življenja.«
»David Bowie je rešil življenje meni in številnim drugim ljudem. On je moja najljubša oseba, moj najljubši glasbenik, zaradi njega sem vzljubila življenje.«
»Sicer pa si že od samega začetka prizadevava, da bi slovenski skladatelji več pisali za to kombinacijo glasbil, ker skladb ni prav veliko, meniva pa, da je najino delo že obrodilo sadove.«
»V kratkem pripravljava tudi zgoščenko z deli današnjih skladateljev, ki jim bova dodala tudi skladbo Sen skladatelja Matjaža Jarca, in bo izšla še v tem letu, upajmo, saj gre za precej velik projekt.«
»Projekt Conference of Trees, ki se navdihuje pri delih Georga Friedricha Bernharda Riemanna, perzijskega sufijskega pesnika Atarja iz Nišapurja in Frantiska Baluske, je prečudovita artikulacija še ne slišanega medgovora dreves – in opomin na njihov pomen za naš ekosistem.«
»Na srečo pa smo umetniki mojstri samorefleksije, samoironije in preživetja, naš ansambel ima igralce, ki so dobri vokalisti in gibalci in glasba je vedno najkrajša, najbolj razumljiva pot med občinstvom in odrom.«
»Osnovni moto je življenje onkraj smrti, to je ekipa tudi povzela iz libreta, in te deklice, ki trpijo v bolnišnici, v instituciji, v kateri sem tudi sam delal pred 30 leti, si želijo boljšega življenja, ki ga na tem svetu ne morejo dobiti.«
»Zdi se, kot da bi bil šanson za Svetlano Makarovič enako naravno umetniško okolje kot poezija in izjemne pripovedke, ker je lahko v šansonu še bolj igriva in kljubovalna, posmehljiva, duhovita do vseh mogočih človeških zablod, napak in hudobij.«