Ključna beseda: glasba

»V osemdesetih letih, ne spomnim se natančno, na Baščaršijo pride en saz iz Turčije. Človek, ki naj bi ga kupil od mojega očeta, ga ni prevzel. Oče je prišel domov in se ves razburjen spraševal, kaj naj naredi z njim. Daj ga meni, mu rečem, na kar me debelo pogleda.«

»Saj se nisem rodil v Københavnu, ampak v Bosni!«

»Vse sem pustil in se lotil saza. Zaslužim manj, a delam tisto, kar imam rad«

»Skoraj vedno delam ob glasbi, ki pa jo skrbno izberem. Le v zaključnem procesu nastajanja slike glasbo izklopim.«

»Sam pa ob posameznih delih natanko vem, katero glasbo sem poslušal ob slikanju.«

»Z Johannssonovo glasbo me je seznanil eden mojih študentov, je seveda temačna in globoko čustvena in pristoji mojemu slikarskemu razmišljanju.«

»Bil sem razočaran, ker ni nič posebnega.«

»Tudi v romanih ni izjemen.«

»Tam je mojster oblike, vsebine, izvedbe.«

»In Marianne je izžarevala lepoto in nežnost, bila je izjemna.«

»Pesniki ne morejo biti dobri možje.«

»Če je on ogenj, mora biti ona dim.«

»Marianne & Leonard je toliko poezija kot dokumentarec.«

»Čeprav sva iz različnih držav, sva obiskovala precej podobni šoli, imava precej podobno izobrazbo in sva enako usmerjena. Po mojem mnenju je to dobra kombinacija. Morda malo trša moška roka in mehko žensko srce se odlično ujemata.«

»To je bilo prvič, da sva nastopila skupaj v takšni predstavi, in sicer tukaj v Celju na celjskem gradu.«

»Ko se sporečeva, preklopim na hrvaščino, da se hitreje kar koli dogovoriva.«

»Naučil se je vse besede, vse pozna … Đe ti je bursa? Donesi mi takuin.«

»Rada imava tudi Sarajevo, in Beograd, Zagreb ter seveda Dubrovnik, vsa mesta, kjer imava prijatelje. In kjer igra dobra glasba.«

»Cigansko je tisto, kar je najgloblje.«

»Cigansko je tisto, kar je najvišje, najgloblje in najbolj aristokratsko v njegovi deželi.«

»Štiri nastopajoče umetnice prepevajo v izobilju...«

»Štiri nastopajoče umetnice prepevajo v izobilju, se večglasno smejejo, slepo plešejo in klepetajo v kakofoniji zato, da bi pokazale na kompleksnost svojih teles v celoti.«

»Tako smo ponosni na Jessyene glasbene dosežke in navdih, ki ga je dajala občinstvom po vsem svetu, ki bodo še naprej vir veselja.«

»V isti meri smo ponosni na njena humanitarna prizadevanja, s katerimi se je lotevala zadev, kot so lakota, brezdomstvo, razvoj mladih ter izobraževanje o umetnosti in kulturi.«

»Pesmi na prvem albumu so otroci. Pesmi na drugem albumu so njihovi starši.«

»Zelo sem vesel, da mladi poslušajo mojo glasbo. Na svojih koncertih opažam veliko mladih, in prve vrste imam še posebej rad, ker imam med koncertom boljšo komunikacijo z njimi. Mladi prepoznavajo resnico v moji glasbi. Danes je večina popglasbe popolnoma brez pomena, čustev in vsebine. V vsaki generaciji se najdejo ljudje, ki iščejo pomen v svojih življenjih. Zato na vsakem koraku spodbujam mlade, naj čim prej preberejo romana 1984 in Krasni novi svet. Ne s pametnimi telefoni, z branjem bomo našli pravo pot v življenju.«

»Ne morem kar naprej snemati filme o svojem očetu. (smeh) Ne glede na to, kako pomemben je bil zame. Moj oče mi predstavlja herojsko figuro. Kot mlad mož se je z ugovorom vesti najprej odrekel odhodu v vojsko, potem pa si je premislil in je šel nazaj, ne da bi se pri tem odrekel Jezusovim naukom. Šel je samo zato, da bi se lahko tudi sam boril proti nacistom. Potem pa je po nekaj mesecih vojne umrl. To je zgodba o junaku, a ne morem celo življenje snemati filmov o tem.«

»Nikakor. Lahko bi dejal celo, da bi moral biti Andrew v zasedbi že od samega začetka, vendar sva se spoznala šele leta 2012.«

»Morda pozneje izvemo, da je vse to namišljeno, ampak takrat je pravzaprav že prepozno, saj so že dosegli določeno raven slave.«

»Množice se zagotovo ne obremenjujejo pretirano z resničnostjo zgodbe, ki jo prodajaš.«