»V osemdesetih letih, ne spomnim se natančno, na Baščaršijo pride en saz iz Turčije. Človek, ki naj bi ga kupil od mojega očeta, ga ni prevzel. Oče je prišel domov in se ves razburjen spraševal, kaj naj naredi z njim. Daj ga meni, mu rečem, na kar me debelo pogleda.«
»Čeprav sva iz različnih držav, sva obiskovala precej podobni šoli, imava precej podobno izobrazbo in sva enako usmerjena. Po mojem mnenju je to dobra kombinacija. Morda malo trša moška roka in mehko žensko srce se odlično ujemata.«
»Štiri nastopajoče umetnice prepevajo v izobilju, se večglasno smejejo, slepo plešejo in klepetajo v kakofoniji zato, da bi pokazale na kompleksnost svojih teles v celoti.«
»V isti meri smo ponosni na njena humanitarna prizadevanja, s katerimi se je lotevala zadev, kot so lakota, brezdomstvo, razvoj mladih ter izobraževanje o umetnosti in kulturi.«
»Zelo sem vesel, da mladi poslušajo mojo glasbo. Na svojih koncertih opažam veliko mladih, in prve vrste imam še posebej rad, ker imam med koncertom boljšo komunikacijo z njimi. Mladi prepoznavajo resnico v moji glasbi. Danes je večina popglasbe popolnoma brez pomena, čustev in vsebine. V vsaki generaciji se najdejo ljudje, ki iščejo pomen v svojih življenjih. Zato na vsakem koraku spodbujam mlade, naj čim prej preberejo romana 1984 in Krasni novi svet. Ne s pametnimi telefoni, z branjem bomo našli pravo pot v življenju.«