»Najbolj slečena je pokrajina na Krasu. Potem ko so z njenega obličja izginile tople hrastove hoste, je spodnebna voda razgalila površje do živoskalne matere. Še zdaj lahko vidimo, kako voda lega na živo skalo, kako jo liže v ušesa in grize v nos, kako jo poljublja na oči in raztaplja v vlažnem objemu.«
»Lubezniva Micka, povej mi vunder, zakaj Anžeta nočeš? - Ali ni on en lepi, zali fant? - Ali nima lepo hišo, lepe njive; živinco pak tako, de se enimu serce smeja, kader jo vidi? – Oča, povejte meni, zakaj vi kislu vinu radi ne pijete?«
»Njena besedila so polna domišljije in humorja, obenem pa na rahločuten način upoveduje bolečino, samoto, minljivost, drugačnost, nenasilje, igrivost, radovednost, svežino in milino.«