Ključna beseda: književnost

»Čaka te noč v tej dolini, pohiti in spusti se hitreje od prestrašene jerebice. Ni piša, ki bi zganil pero. To tvojo preselitev dokazuje vrana, ki spremlja priseljence do meje noči.«

»Vidno prestrašen se prebudi iz spanca, v majhni enoprostorni brunarici. Leži na zelenkasti perzijski preprogi in počuti se, kot da ga je neka peščena ura golega izvrgla skozi dno, vendar namesto peska nanj navrgla kup bolečin. To bo najbrž zato, ker je spet popil preveč tistega cvička, ki mu ga je bil podaril prijatelj iz samostana.«

»Kipar, če je pri nas še v taki čisli, ustvari to samo, kar marmor skriva, le to izkleše roka utrudljiva, ki se njegovi pokori zamisli.«

»Sovraštva so bili deležni zdravniki, ki so bili prepričani o resničnosti okuženja, ki so svetovali varnostne odredbe in skušali vcepiti vsem svojo bolestno gotovost.«

»Vam rečem – signor Orwell je bil genij. Dobro je vedel, da se enakost, kapital-korporativizem, razbohotita vsepovsod – in kjer se ne – bog pošlje žveplo in dež, za novo Sodomo, novo Gomoro … Bil je genij. In pika.«

»Moji starši niso nikoli doumeli Stephenove smrti, kajti zanjo ni obstajal nikakršen razlog; oziroma nikakršen razlog, ki bi bil kakor koli povezan z njim.«

»Čaka te noč v tej dolini, pohiti in spusti se hitreje od prestrašene jerebice. Ni piša, ki bi zganil pero.«

»Vidno prestrašen se prebudi iz spanca, v majhni enoprostorni brunarici.«

»Bil je genij, velikan, podoben gori, ki zanjo lahko rečemo, kakor je Hegel dejal za Mont Blanc: Je .«

»Ta slika je bila takšna kot Pieter sam: vesela in žalostna hkrati, polna dvomov in vere, mistična in stvarna, strahopetna in pogumna. Bila je bruegelska! On je bil svoja slika.«

»In ravno to je zanimivo: da je bil Jarrett pri Kölnskem koncertu občutno omejen. Prisiljen se je bil znajti, situacija sama ga je pahnila iz cone udobja. Umetnost potrebuje taka stanja in improvizacija povzroči točno to – spodbudi te, da material najde tebe, medtem ko ga ti iščeš.«

»Nekaj je jasno: Narcis se ni zares ljubil. Pustil se je zavesti odsevu. Ni znal preseči podobe. Njegova sla bi bila prav tako usodna, če bi namesto po svojem hlepel po obrazu nimfe.«

»Od besed se večer ne napolni, natrejo ga pomaranče. zadiši ječmen. primerjamo velemesta, vsi si iščemo začasni izvoz.«

»To mestece moje mladosti se je zdaj spremenilo. Kadar pridem vanj, obstanem in strmim. Samotna hiša ob Krki, v kateri so tekla moja mlada leta, še stoji. Tuji obrazi se zdaj z oken ozirajo vame.«

»Te dogodivščine sem spisal za najboljši slovenski leposlovni list, ki mu je ime 'Gospodična Cizara'; škoda le, da ne smem povedati, kje, kedaj in kako da izhaja ta imenitni list.«

»Pestujem pajaca. Ni več tako bleščeče rdeč, postaral se je in njegovo bledo, resno lice je še bolj spakljivo, kot je bilo takrat, ko mi ga je prinesel oče.«

»V Božjem drevcu je dovolj pomembnih vprašanj, ki bridko zadevajo marsikoga. Tudi mene: božje drevce je zimzelena rastlina, odporna in bodeča, ne da se zlahka zlomiti …«

»Toda Evald Flisar ni mogel končati svojega govora ne tako ne drugače, kajti naslednji trenutek je odpovedalo ozvočenje. Iz večine ust se je izvil globok vzdih olajšanja.«

»Ko sem gledal Marilyn, si nisem mogel kaj, da ne bi občutil njenega razočaranja; ne zgolj zaradi njenega filmskega zakona, ampak tudi zaradi najinega zakona, zaradi nje same.«

»Zakaj obstajata trpljenje in ljubezen?«

»Tako so torej posedli v salonu. Beti je prinesla črno kavo; Feliks se je je obranil, rekoč da mu povzroča nemir in nespečnost. Sedel je s pol zadnjice, podoben preganjancu ali človeku, ki se mu mudi med pametnejše sogovornike.«

»vsakič znova se je treba / sestaviti, se podati / po razsušenih poteh, / razbirajoč strune v jazih, / se zaviti v zrak, dihati, / nerazvozljive ure / ali čakati na poševen dež.«

»Literarni večer, v katerem je Kreft izčrpno pripovedoval o svojem življenju in ustvarjanju.«

»Káj Petrarkov, káj nam Tasov / treba pevcov je prijetnih? / slišim od butic neukretnih …«

»Bil o j e k o t molit ev , k o t ro t i te v, k o t zaklin j anje. Bil a je p esem.«

»nosi v sebi eterično lepoto artikulirano zadrževane eksplozije občutij, ki z milino odpira bralčevo duhovno srce, da v njej potone do samega izvora, in žarči plamenenje življenja in stvarjenja v premenah vidnega in nevidnega sveta.«

»V zgolj čakanju brez planerjev in spomina, / tik preden zavlada red številk, / je soba na drugi strani stene / tu.«

»Mineva 120 let od rojstva Bratka Krefta, ki je bil mnogostranski ustvarjalec.«

»Slovenski očenaš, slovenska češčenamarija! Tudi kaplan Čedermac ju še nikoli ni doživljal tako globoko, tako iz dna svoje duše kot tokrat.«

»V dveh, dveh kratkih dneh bom moral že umreti.«