Ključna beseda: književnost

»Kawsar na misel pridejo besede stare pesmi: ‘Ljubezen, ljubezen ni pravična, za njo vedno pridejo solze.’«

»Iz votline uma sem stopil / ven v najhujšo temo, / kjer stvari minevajo in / Gospoda ni v nobeni.«

»Večerne sence padajo na pot / in mrak prihaja. Les šumi.«

»Vsepovsod je bila belina, zgoraj, spodaj, ob strani, povsod sama belina. Človek je imel občutek, kot da je zavit v rjuho. Bilo je čisto nasprotje teme, ampak Alice se je zdelo enako strašljivo.«

»Tele trojke začetne nikar ne zaokroži, / kajti celo število je, prosim, / samo sedem prištej in deset, pa pomnoži / z en tisoč (v oklepaju) manj osem. // Zdaj pa, ta suficit je potrebno delit …«

»Živel sem samo od teatra in za teater.«

»Zaman je trditi, da je človek srečen, le da ima mir. Ni res! Človek mora delati, ustvarjati!«

»Moj teritorij. / Ven, ven.«

»Tele trojke začetne nikar ne zaokroži, / kajti celo število je, prosim, / samo sedem prištej in deset, pa pomnoži / z en tisoč (v oklepaju) manj osem. // Zdaj pa, ta suficit je potrebno delit …«

»A če se svoboda osvobodi / sleherne teže, / se v njeni breztežnosti utopi / vse, kar doseže.«

»Vi moški zvečer toliko pijete, da potem ponoči sanjate, tavate v snu sem in tja po sobi in se vam zdi, da delate čudeže.«

»Ah, ne recite, da ne ljubim Francije – pa nisem / Francija, to dobro vem.«

»Poezija je iz mene naredila / pošast. Strašim v spanju, strašim pomirjene.«

»Vsako besedilo Dnevnika kuge sem napisal, kot da bi bilo zadnje, ne zato, ker bi mislil, da lahko umrem ali da bo konec sveta, ampak ker sem vso energijo dneva dal v besedilo – nobene municije si nisem prihranil za naslednji dan: vse je zdaj.«

»Že dvajset ur stokam v porodni dvorani, / dvajset ur / tulijo naokrog pogubljenke.«

»Kaj mi pa bo zatemnitev? Saj vendar ni vojna.«

»Ustvaril sem nekaj lepega / nekaj svojega / v to moje te zdaj spuščam / prosim vstopaj počasi / prosim poskušaj razumeti …«

»Rekel je, da me ljubi, da želi biti z mano. / Velike besede, ni še čas zanje. Počakaj malo.«

»Izgubil sem vsako veselje še nadalje zapisovati dogodke iz svojega ubogega življenja. Mar naj kar naprej zapisujem same žalostne stvari? Veselja pa zame tako in tako ni več. Ostale so mi samo še miši.«

»Gre za poglavje za otroke v predšolskem obdobju, sledijo prvo, drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole ter dela za srednješolce ali mlade odrasle. V antologiji so izbrana besedila ali odlomki, ki predstavljajo delo, za katero so bili avtorji nominirani ali nagrajeni.«

»Antologija je neke vrste učbenik, v katerem so najprej predstavljeni avtorji z utemeljitvijo nominacije ali nagrade, sledi odlomek iz besedila, nato so predstavljene nagrade ali nominacije posameznega avtorja ter njegova izbrana bibliografija.«

»Za učitelje, knjižničarje in starše Antologija je namenjena tako učiteljem kot knjižničarjem in staršem ter zainteresirani javnosti, da spozna kakovostna besedila, ki so nastajala v zadnjih 50 letih na Slovenskem in jih ponudi v branje otrokom, bodisi za domače branje ali za zunajšolsko branje ali kot branje za zabavo.«

»Pod spremno besedo za poezijo se podpisuje Igor Saksida.«

»Gre za poglavje za otroke v predšolskem obdobju, sledijo prvo, drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole ter dela za srednješolce ali mlade odrasle.«

»Antologija je neke vrste učbenik, v katerem so najprej predstavljeni avtorji z utemeljitvijo nominacije ali nagrade.«

»Antologija je namenjena tako učiteljem kot knjižničarjem in staršem ter zainteresirani javnosti.«

»Gre za deset del pri vsakem avtorju, kjer je tudi označeno, za kakšen tip besedila gre.«

»Knjiga je na voljo tako v tiskani verziji kot tudi v elektronski verziji.«

»Sovraštva so bili deležni zdravniki, ki so bili prepričani o resničnosti okuženja, ki so svetovali varnostne odredbe in skušali vcepiti vsem svojo bolestno gotovost. Najbolj obzirni ljudje so jim očitali lahkovernost in trmo. Za vse druge je bilo to očitno sleparstvo, spletka, zasnovana za izkoriščanje javnega strahu.«

»Vam rečem – signor Orwell je bil genij. Dobro je vedel, da se enakost, kapital-korporativizem, razbohotita vsepovsod – in kjer se ne – bog pošlje žveplo in dež, za novo Sodomo, novo Gomoro … Bil je genij. In pika. Je vedel, da je za vsako stvar potreben čas: morala se je razviti trdna demokracija 21. stoletja.«