Ključna beseda: knjiga

»Kriv sem; moja kazen je pravična; zaslužim si tako usodo; naj se Bog usmili moje duše.«

»neverjetno veliko«

»To sta dve knjigi, ki bi ju rad sežgal.«

»Včasih prihaja do nečesa, čemur pravimo muzejska izguba – po navadi gre za predmete iz zadnjega stoletja, za stvari, ki jih nismo videli nekaj desetletij.«

»Kriv sem; moja kazen je pravična; zaslužim si tako usodo; naj se Bog usmili moje duše.«

»V vsakem muzeju lahko vidimo človeške ostanke.«

»Če ljudem ne bi povedali, da je vezana v človeško kožo, mislim, da tega ne bi nihče vedel.«

»to ni zbirka priložnostnih govorov«

»Gre za posamezne pasaže, pa ne le iz govorov, ampak iz revijalnih in monografskih prispevkov, intervjujev, dnevnikov, scenarijev, javnih in zasebnih dopisovanj, knjižnih razstav, klepetanj ob kavici in kozarčku.«

»Knjiga Govori je pravzaprav album samodokazovanja.«

»Avtor mora stopiti na oder, spregovoriti o sebi, se odpreti, dopustiti listanje, dokazati vseprisotnost in se celo angažirati na drugih področjih, sicer je neopažen in prej ali slej pozabljen.«

»upira doseganju spoznanj s pogledom, uprtim nazaj«

»V operi skladateljeva kompozicija določa ritem in s tem dušo predstave, v govornem gledališču pa moramo ta ritem izoblikovati sami z ekipo, ansamblom in igralci.«

»Ta položaj obstranca je v umetnosti zelo ponavljan motiv.«

»Ni prvič, da se mi to dogaja. Buu, buu, buu. Dobrodošli v mojem življenju. In če sem iskren, sem na to vsekakor tudi malce ponosen.«

»Ustvarjalni proces mi je v gledališču zanimivejši.«

»Moja vizija ob prevzemu gledališča je bila ustvariti in gojiti gledališče, ki ne bo nacionalno, ampak evropsko, odprto, večjezično, večkulturno in vključujoče.«

»Knjiga je nujno tudi osebna.«

»Nikoli ni nikomur idealno odgovarjalo, vedno je bilo za nekoga nepraktično.«

»To je, kot pravi Kosec, manifest drugačnemu načinu bivanja, kot ga poznamo danes.«

»Enfilade je bil dolgo časa bolj kot prostor funkcionalnih opravil prostor gibanja in telesnega doživljanja.«

»Knjiga je nujno tudi osebna.«

»Nikoli ni nikomur idealno odgovarjalo, vedno je bilo za nekoga nepraktično.«

»To je, kot pravi Kosec, manifest drugačnemu načinu bivanja, kot ga poznamo danes.«

»Roman je večplasten, dogaja se v različnih obdobjih. Ob njem ne smeš preveč tuhtati, ampak se moraš vživeti v like, da začutiš, kako izgubljeno in prezirano se počutijo. Ne glede na to, kako jih obravnavajo, se spoštujejo in se zavedajo, da imajo pravico živeti. Želela sem prikazati, kako preplet vsega tega vpliva na človeka. Čeprav se počutijo izgubljene, na koncu le najdejo pravo pot.«

»Številni od nas se selijo po vsem svetu. Nismo povezani le z eno kulturo, ampak z dvema, tremi ali celo več kulturami. Komunicirati moramo z ljudmi, ki tudi izhajajo iz več kultur. To, kako uporabljamo jezike, kako gledamo na stereotipe o narodih in kako lahko sploh komuniciramo, se mi zdi zelo zanimivo.«

»Roman ima odprt konec. Ana je že vpeta v drugo realnost, ki jo dobro sprejema in v kateri že ima svoje mesto. Gre za prehod. Novi svet je popolnoma drugačen od starega, že skoraj druga razsežnost, vendar se tudi tam počuti dobro.«

»Bistvo dobrega pisanja je najti nenavadne in zahtevne zgodbe ter jih opisati s preprostim jezikom. To je umetnost velikih pisateljic in pisateljev, ki so močne zgodbe pisali zelo preprosto in lahkotno.«

»Rasizem ni tako odkrit, kot je bil v 19. stoletju, ampak je zelo pretanjen, prikrit, a še kako prisoten. Rekli so, da Pakistanci nismo civilizirani, ker jemo z rokami. V italijanski družbi sem se moral spopasti s katoliško homofobijo, doma pa z južnoazijsko in muslimansko homofobijo. Doživel sem dve različni vrsti zatiranja, ki pa jima je bilo skupno sovraštvo do mene.«

»Roman je večplasten, dogaja se v različnih obdobjih. Ob njem ne smeš preveč tuhtati, ampak se moraš vživeti v like, da začutiš, kako izgubljeno in prezirano se počutijo. Ne glede na to, kako jih obravnavajo, se spoštujejo in se zavedajo, da imajo pravico živeti. Želela sem prikazati, kako preplet vsega tega vpliva na človeka. Čeprav se počutijo izgubljene, na koncu le najdejo pravo pot.«