»Rasizem ni tako odkrit, kot je bil v 19. stoletju, ampak je zelo pretanjen, prikrit, a še kako prisoten. Rekli so, da Pakistanci nismo civilizirani, ker jemo z rokami. V italijanski družbi sem se moral spopasti s katoliško homofobijo, doma pa z južnoazijsko in muslimansko homofobijo. Doživel sem dve različni vrsti zatiranja, ki pa jima je bilo skupno sovraštvo do mene.«
»(…) in kot svetlobni prti, ki skrijejo obrazne maske … Kot majhni krti iztelesne plazme se skrijejoneznansko majhni škrati v krvi, kot pivnik v laskein kot tipalke v žrdi … Kot mokra ptica v dlani, stopljena klica v izpraniraztopini, v nebesni kani … Kamso izginile listnate role? V sladke, presladke šamrole? So se razblinile v znitkane pole? V kepi iz ust in žrela? V pust občutekpo piku kraljevskega žela? V tekoči, lepljivi vodik, v plinaste cisterne?«
»Pri tem postavlja temeljna vprašanja, s katerimi se bomo nekega dne srečali vsi. Kako se spoprijeti z vstopom v zadnjo fazo svojega življenja, se mu prilagoditi ali se mu upreti? Kako se posloviti od krajev, ki so postali tvoj dom?«
»Knjiga ne obravnava romske glasbe, saj bi jaz, ki nisem glasbenik, v tem primeru lahko napisal le eno stran. Gre za muzikante, ljudi, ki so igrali in ustvarjali v tem prostoru.«