»Glavno je, da ne hodim več na televizijo, saj me vsakič, ko se v državi zgodi kaj v zvezi z islamom, priseljevanjem, integracijo ali celo napadom na pisatelja Salmana Rushdieja, pokličejo in rečejo: 'Ali želite o tem kaj povedati na televiziji?'«
»So mogoče stvari danes drugačne? Mar govorimo o literaturi in njeni estetski vrednosti ali, nasprotno, o ljudeh, o odtenku njihove kože, o njihovem glasu, njihovi starosti, njihovih laseh, njihovem psu, kožuščku njihove muce, notranji opremi njihove hiše, barvi njihovega suknjiča?«
»Disleksija pa je po mojem mnenju samo nekoliko drugačna pamet od splošno veljavne.«
»Brez ljudi, ki jih ni več med nami, naše bivanje ne bi imelo temeljev in naša življenja ne darovanega bogastva.«
»Še tako lep glas, nas opozarja Pavček, ki obvlada raznolike lege, modulacije in bravure, mora biti vedno in vselej tudi glas vesti in odgovornosti.«
»Vrednost te knjige je v tem, da ni digitalna, ne more biti preprosto izbrisana. Ko jo držiš v rokah, si je zelo lahko predstavljati osebo, ki jo je držala in prebirala pred 120 leti – in zdaj je tukaj, v mojih rokah. In še vedno bo obstajala sto let od današnjega dneva. Tiskane knjige bodo vedno dragocene.«