»Svojevrstno interpretacijo in edinstveno vizijo tega dela prinaša Edward Clug v svoji plesni manifestaciji, ki ne spaja le glasbenega misticizma Milka Lazarja z nenavadno atletsko energijo in z lastno poetiko giba, ampak s kombinacijo vseh treh elementov zgradi spektakel, ki zna tudi z ironijo in s parodijo razkriti preštevilne disonance in paradokse človeškega bivanja.«
»Scenska oprema prevladujoče 'črne škatle', premični zasloni in videoprojekcije nas popeljejo iz interjerjev na vrtove, iz nebes v pekel. Produkcija naglega tempa, zvečine uprta v narativnost, ves čas navdušuje z drobnimi detajli, fabulo pa podpirata močna dramaturgija in učinkovita zgradba.«
»Baleti koreografa romunskega rodu Edwarda Cluga skrajno fizične, a hkrati poetične stvaritve, plesna dela, ki se poigravajo z manirizmi in ironijami človeškega bivanja.«
»Po nepozabnem večeru 28. januarja letos v SNG-ju Maribor, kjer smo prav s predstavo Romeo in Julija proslavili zgodovinski trenutek s plesalci in mariborskim občinstvom, sva z Antonom Bogovom odpotovala v Cluj. Tukaj so izjemno nadarjeni plesalci, srčni, dinamični in zelo odprti za nov dramski balet, s katerim, kot sami pravijo, odpirajo povsem novo poglavje.«
»Njene stvaritve se poleg ustvarjanja koreografij in oblikovanja odrskega giba za opere, drame, koncertne dogodke in baletne večere tako v žanrskem kot slogovnem smislu raztezajo od večkrat nagrajenih celovečernih baletov pa vse do sodobnih enodejank in koreografskih miniatur.«
»V tem Kontekstu sta cilj in namen deloma predstaviti to, kar je bodisi pozabljeno, skrito ali še ne odstrto, nikoli prikazano, in to zaznati skozi tanko režo – kot rezino Konteksta v prostoru in času, ki je obenem skromen delček tega, kar se je nabralo v petindvajsetih letih koreografskega opusa Andreje Rauch Podrzavnik, ter jo strnjeno razpreti – obiskovalcu ...«
»Vsako telo, še posebej naglašeno pa žensko telo, je prostor, kjer se spopadajo in prepletajo osebne izkušnje, kultura, družba, kolektivni in zasebni spomin.«
»Snov, ki privlači protagoniste obeh predstav, Svatbe in Posvetitve pomladi, je nekakšna primarna sila, ki s svojim mehanizmom poganja družbo v svojevrstno obrednost – ritual poroke v Svatbi ter ritual žrtvovanja v Posvetitvi pomladi. Ultimativni korak je v obeh primerih neizogiben, a hkrati usoden privlačen.«
»Ne predstavlja le preobrata v glasbeni poetiki samega Stravinskega kot skladatelja, ampak je obenem tudi prelomnica v zgodovini plesne umetnosti. Skozi to delo spremljamo evolucijo plesa v 20. stoletju, tj. od prve postavitve Vaclava Nižinskega v Parizu leta 1913 pa do danes.«
»Iniciacijo moje postavitve predstavlja izvirna plesna kreacija Nižinskega s svojo hermetičnostjo in 'motečo' naprednostjo za tedanji čas; svojo interpretacijo Posvetitve pomladi zato doživljam tudi kot poklon Nižinskemu in njegovemu razvpitemu (ne)uspehu ob pariški premieri, ki je postala dinamični temelj razvoja modernega plesa v 20. stoletju.«
»Največji izziv je Clugu predstavljalo 'najti svoj smisel, svojo zgodbo znotraj Orffovega monumentalnega dela in se izogniti odvečnemu podvojevanju tega, kar na neki način 'izpovesta' že samo besedilo in glasba.'«
»Včasih je samo slutnja. Brez zunanjih znakov, indicev, namigov, dokazov, vzrokov, razlogov ali pojasnil, vseeno je nekaj oprijemljivega. Nekaj nejasnega, a hkrati izrazitega.«
»Vendar, kot dodajajo, Vibracija posamezne strune ni interpretacija Lemovega literarnega dela, temveč 'z utrinki, drobci pomenov in ključnimi topikami oblikovana predstava, ki impulze romana prevaja v gibalno-scenskem okviru – skozi jezik telesa'.«