Ključna beseda: koreografija

»Ob vstopu v drugo polovico festivala smo z videnim in doseženim zelo zadovoljni.«

»Svojevrstno interpretacijo in edinstveno vizijo tega dela prinaša Edward Clug v svoji plesni manifestaciji, ki ne spaja le glasbenega misticizma Milka Lazarja z nenavadno atletsko energijo in z lastno poetiko giba, ampak s kombinacijo vseh treh elementov zgradi spektakel, ki zna tudi z ironijo in s parodijo razkriti preštevilne disonance in paradokse človeškega bivanja.«

»Scenska oprema prevladujoče 'črne škatle', premični zasloni in videoprojekcije nas popeljejo iz interjerjev na vrtove, iz nebes v pekel. Produkcija naglega tempa, zvečine uprta v narativnost, ves čas navdušuje z drobnimi detajli, fabulo pa podpirata močna dramaturgija in učinkovita zgradba.«

»Baleti koreografa romunskega rodu Edwarda Cluga skrajno fizične, a hkrati poetične stvaritve, plesna dela, ki se poigravajo z manirizmi in ironijami človeškega bivanja.«

»Po nepozabnem večeru 28. januarja letos v SNG-ju Maribor, kjer smo prav s predstavo Romeo in Julija proslavili zgodovinski trenutek s plesalci in mariborskim občinstvom, sva z Antonom Bogovom odpotovala v Cluj. Tukaj so izjemno nadarjeni plesalci, srčni, dinamični in zelo odprti za nov dramski balet, s katerim, kot sami pravijo, odpirajo povsem novo poglavje.«

»Veselim se, da lahko del naše mariborske zgodbe s tolikšnim navdušenjem spremljajo na številnih mednarodnih odrih.«

»Njene stvaritve se poleg ustvarjanja koreografij in oblikovanja odrskega giba za opere, drame, koncertne dogodke in baletne večere tako v žanrskem kot slogovnem smislu raztezajo od večkrat nagrajenih celovečernih baletov pa vse do sodobnih enodejank in koreografskih miniatur.«

»V tem Kontekstu sta cilj in namen deloma predstaviti to, kar je bodisi pozabljeno, skrito ali še ne odstrto, nikoli prikazano, in to zaznati skozi tanko režo – kot rezino Konteksta v prostoru in času, ki je obenem skromen delček tega, kar se je nabralo v petindvajsetih letih koreografskega opusa Andreje Rauch Podrzavnik, ter jo strnjeno razpreti – obiskovalcu ...«

»V koreografskem smislu delam s klasičnimi koraki, bo pa balet povsem fluiden, tekoč, čustven. Najpomembnejša v njem bodo čustva, ki jih bo najprej občutilo občinstvo.«

»Delo, ki se navdihuje v literaturi Samuela Becketta, nam je služilo kot podlaga za skrivno dekodiranje naših najbolj intimnih, najbolj skritih, najmanj znanih kretenj.«

»V njem sta gib in gledališko ozračje v protislovju s fizično izvedbo in estetiko plesalca.«

»Kompozicije v Bachovi zbirki so postavljene v parih preludijev in fug.«

»Vsako telo, še posebej naglašeno pa žensko telo, je prostor, kjer se spopadajo in prepletajo osebne izkušnje, kultura, družba, kolektivni in zasebni spomin.«

»Vsa telesa nazadnje preigravajo iste teme.«

»Snov, ki privlači protagoniste obeh predstav, Svatbe in Posvetitve pomladi, je nekakšna primarna sila, ki s svojim mehanizmom poganja družbo v svojevrstno obrednost – ritual poroke v Svatbi ter ritual žrtvovanja v Posvetitvi pomladi. Ultimativni korak je v obeh primerih neizogiben, a hkrati usoden privlačen.«

»Pri tem sem namerno sledil izvirnemu libretu in posledično tudi glasbi, ki zelo slikovito narekuje dogajanje in ne dopušča veliko prostora za 'stranpoti'.«

»Ne predstavlja le preobrata v glasbeni poetiki samega Stravinskega kot skladatelja, ampak je obenem tudi prelomnica v zgodovini plesne umetnosti. Skozi to delo spremljamo evolucijo plesa v 20. stoletju, tj. od prve postavitve Vaclava Nižinskega v Parizu leta 1913 pa do danes.«

»Iniciacijo moje postavitve predstavlja izvirna plesna kreacija Nižinskega s svojo hermetičnostjo in 'motečo' naprednostjo za tedanji čas; svojo interpretacijo Posvetitve pomladi zato doživljam tudi kot poklon Nižinskemu in njegovemu razvpitemu (ne)uspehu ob pariški premieri, ki je postala dinamični temelj razvoja modernega plesa v 20. stoletju.«

»neizmerna moč, ki deluje kot moška sila, in romantično vzdušje, ki je povezano z žensko energijo, sta stebra, na katerih sloni koreografija«

»To je nostalgična, moderna, romantična in zabavna baletna poslastica, polna energije in humorja. Pričarala bo večer v slogu tradicionalnih novoletnih koncertov Dunajskih filharmonikov«

»Največji izziv je Clugu predstavljalo 'najti svoj smisel, svojo zgodbo znotraj Orffovega monumentalnega dela in se izogniti odvečnemu podvojevanju tega, kar na neki način 'izpovesta' že samo besedilo in glasba.'«

»Glasba in ples, brez pritiska, da vam povem zgodbo, to je bila tudi tokrat moja osnovna ideja.«

»Plesati proces glasbene tranzicije, ki poteka od verzije Pastora Imperio do verzije La Argentina Antonia Merce. Pot od neuspeha do uspeha.«

»Pozval sem duhove, da vstopijo vame samo s pomočjo klavirja, glasu in kitare.«

»Včasih je samo slutnja. Brez zunanjih znakov, indicev, namigov, dokazov, vzrokov, razlogov ali pojasnil, vseeno je nekaj oprijemljivega. Nekaj nejasnega, a hkrati izrazitega.«

»Vendar, kot dodajajo, Vibracija posamezne strune ni interpretacija Lemovega literarnega dela, temveč 'z utrinki, drobci pomenov in ključnimi topikami oblikovana predstava, ki impulze romana prevaja v gibalno-scenskem okviru – skozi jezik telesa'.«

»Sama se v predstavi pojavljam in izginjam na različne načine: kot tista Nana, ki sem nekoč bila in nisem več...«

»Ta zgodba je naposled zaživela tako na odru kot v resničnem življenju, s tem pa je postala točno takšna, kot sem si jo želela: čarobna in srčna.«

»Zdi se mi, da se bodo lahko otroci z nami počutili hkrati doma, v določenih trenutkih na potovanju in obenem tudi v brezmejnem vesolju, ki ga prežemata domišljija in srčnost.«

»Želela sem ustvariti magično, poetično, subtilno predstavo. Kot nekakšen sprehod po spominih v popolnoma novem gledališkem žanru.«