»Avtorica se je v zadnjih 15 letih uveljavila kot slikarka samosvojega slikarskega izraza, predvsem po zaslugi njene osebne motivike rajskih, domišljijskih, fantazijskih, magičnih vrtov, kar je v bistvu tudi rdeča nit njenih slik. Vsaka od njih je zgodba zase, zasnovana na drugačen način.«
»Motiv je pejsaž, pokrajina, ampak zelena barva na teh slikah ne prevladuje. Ni osrednjega vira svetlobe, ni sonca, ker ni sonca, tudi ni senc, in ker ni senc, ni črne barve. Skratka: barvni svet Darje Štefančič je res poseben.«
»Mislim, da je razstava zelo lepo postavljena. Šli smo malo kronološko. Res so slike, tudi te intenzivne, postavljene nekoliko na gosto, vendar to ni nič hudega, saj jih zapirajo praviloma temnejši okvirji, ki so kot nekakšna okna. Pravzaprav so moje slike kot sporočilca v steklenici, ki se jih vrže v morje. Potem to nekdo najde, odpre in z njimi naredi, kar hoče.«
»Borčićeve risbe, slike in grafike lahko vsebujejo množico prostorov, ki delujejo kot popolnoma odprti prostori, ki nam v posameznih risbah in grafikah kažejo neskončne prostore. Lahko pa nas sooči z množico odprtin, ki se odkrivajo kot okvirji ... Zdi se, da nam prikazujejo svojo materialnost in predmetnost. Umetnik stalno ustvarja in vzpostavlja trden, zgoščen svet oblik, ki dopolnjujejo ogled in pogled nanje. Oblikam iz resničnega videza likovne narave (morskih školjk) se (pri)bliža do potankosti.«
»Jože je svojo ustvarjalno pot sklenil pred devetimi leti, Peter še vedno potuje k neznanemu, na različne načine poizkuša preveriti in prevetriti lastno umetniško prakso in ji išče nove obraze, nove obrazce.«
»Predmet opazovanja, zajet na fotografiji, bi lahko umestili v tradicijo abstraktnega kiparstva in formalizma, a nas njegovi vsakdanjost in banalnost med estetskim presojanjem hitro dregneta in izzoveta, morda celo nasmejita.«
»Če je že vsaj popart visoko združil z nizkim in umetnost s potrošništvom, pa umetnice žvečilni ne zanima toliko kot proizvod, ki ga lahko kupimo v vsaki trafiki, temveč kot material, ki je našel pot med zobe.«
»Skozi cikel razstav Likovni kritiki izbirajo, ki ga v letošnjem letu kurira Maja Kač, pred gledalca postavljamo dela domačih umetnikov in spremljajoče kritiško besedilo ter si tako prizadevamo za utemeljevanje in spodbujanje kritične teorije na razširjenem polju likovne umetnosti in vizualne kulture.«
»V bistvu zmotil postopek, kako so to sliko preverili in potem te informacije plasirali v medije, drugega pa ne bi komentiral.«
»Z Jožico Ličen smo pred tremi desetletji skromno, a premišljeno vstopili v svet likovne umetnosti in z mednarodno likovno kolonijo Umetniki za Karitas začeli na poseben način povezovati 'lepo in dobro'.«
»Že na začetku sem začutila njeno empatijo do sočloveka, njeno vizionarstvo, izjemno predanost in sistematičnost, njeno odločnost in pogum, da začne še nekaj drugačnega, da uvede nov koncept humanitarne pomoči.«
»Človeške figure, ki jih podaja brez nadrobnosti, brez obličij, brez identitete, bi v sinestetičnem duhu zlahka označili za neme, saj se zdi, da so nemočno obstale v vakuumu – tudi dobesedno, ko umetnik slikovno podlago zapolni z zrakom.«
»V razstavljenih delih smo priča osamljenim posameznikom, ki hitijo drug mimo drugega, se ograjujejo v svoje lastne svetove in med seboj ne komunicirajo. Ob eksistencialnih bremenih pa v obliki ornamenta, ustvarjenega s pleskarskim valjčkom, v delih prepoznamo tudi elemente domačnosti in nostalgije.«