»Ko sem sestavljal prvo zgodbo Ne bi smel odpreti tistih vrat, ki jo je navdahnil komad Ramonesov, so mi junaki zelo prirasli k srcu. Potem pa nekako nisem znal napisati učinkovitega konca. In sem si rekel: Zakaj ne bi poskusil napisati nekakšne fantovske Anice?«
»Že prva knjiga (Ne bi smel odpreti tistih vrat) dokazuje, da gre za zelo kakovostno in slogovno prepričljivo delo (avtentičen sleng osrednjih oseb, igra z imeni), ki vsakodnevne potegavščine otrok, starih osem let, nadgrajuje s posrednim opozarjanjem na stereotipe ter na pomen ustvarjalnosti in prijateljstva.«
»Kdo naju je zvezal, mene in moje telo? / Zakaj moram umreti / skupaj z njim? / Pravico imam izvedeti, kje teče meja / med nama. / Kje sem jaz, jaz sama, sama. // Trebuh, sem v trebuhu? V črevesju? / V vdolbini spola? V prstu na nogi? / Baje v možganih. Ne vidim jih.«
»O, veliko bogastev, / veliko dragocenih resnic, / ki se večajo v metafizičnem odmevu, / veliko razodetij, / nežnih in pretresljivih / moje stegno, dolgujem tebi. // Najodličnejša lepota moje duše, / mi ne bi dala nobenega od teh zakladov, / če ne bi bilo svetle, gladke dražesti / amoralne živalce.«
»… navdihujoč dialog med piscema, ki so ju nagovorili isti drobceni koščki kaotične preteklosti, pa jo sedaj obračata, sučeta in si jo spoštljivo, celo nežno predajata v premišljevanje«
»Zato, je prepričana Urška Perenič, je treba romanu Luize Pesjak Beatin dnevnik priznati nacionalno relevantnost in ga, po kritičen pretresu v spremni študiji, v nasprotju z dozdajšnjima žanrskima oznakama – ženski in sentimentalni roman – obravnavati 'kot primer dveh doslej popolnoma spregledanih tipov: dnevniškega in družinskega romana. Beatin dnevnik je prvi primerek slovenskega dnevniškega romana sploh!'«
»Novost v slovenskem kontekstu, še dodaja Urška Perenič, pa je tudi spoznanje o zgledovanju pri skandinavskem meščanskem tipu družinskega romana – zlasti pri pisanju švedske zagovornice ženskih pravic Fredrike Bremer.«
»Vemo, da se v zavesti od zunaj še dostikrat zdi, da je Slovenija periferna kultura, o kateri se ne ve veliko. To z raznimi dejavnostmi počasi spreminjamo, je proces, v katerega pa bi lahko tudi odločevalci na ravni države vložili več truda in sredstev.«
»Zdi se mi vitalnega pomena, zato da lahko preživimo kot ustvarjalci, da se ta proces intenzivira. Politika to nerada sliši, zato ker učinki niso nemudoma merljivi in takojšnji, ker se dela dolgoročno, je pa nujno potrebno. Dostikrat smo lahko talci lastnih statistik, ko pa pridemo v tuje knjigarne in pogledamo, kateri slovenski avtorji so tam zastopani, so zgodbe lahko popolnoma drugačne.«
»To so razmišljanja, ki so odprta in niso vezana na same Dneve poezije in vina. Ta vseeno izhaja iz tega, da se ves svet pripelje na Ptuj in v Slovenijo. To poskušamo početi vedno znova na inovativne načine in tu nam ne zmanjka domišljije.«
»Tako v ožjem izboru kot med finalisti najdemo besedila za različne starosti naslovnikov (od pripovedi za mlajše bralce do naslovniško presežnega dela za mlade in odrasle), hkrati so se v najožji jagodni izbor uvrstili zbirka pesmi, pustolovska pripoved, problemski roman, humorni besedili o odraščanju, spoznavanju prijateljstva ter ljubezni in spolnosti.«