Ključna beseda: literatura

»Morala bi biti kot brat, da mi sploh ne bi bilo mar za našo družinsko preteklost...«

»Inventar brazgotin. Še zlasti tistih na tvojem obrazu...«

»V zgolj čakanju brez planerjev in spomina...«

»SPOMIN bistri zabrisano obliko...«

»Rada bi samo bila. / Pomirjena in zadovoljna.«

»Ko sem tu, / bi bila rada tam. / Ko sem tam, / hrepenim po tu. / Hrepenim in se bojim.«

»Hrepenim po bližini, / a se je bojim. / Strah sprejemam, / saj vem, da živim.«

»Sem igralka? / Seveda. / Imam masko? / Več mask. // Koliko vlog obvladam? / Precej. / Mi katera dela težave? / Kako biti čisto prava, pravcata jaz.«

»Prevajam. / Zanič. // Pišem. / Zanič. // Sem. / Zanič. // Zakaj? / Za nič.«

»Aresta kot laboratorija ne od znotraj ne od zunaj ne more nihče ponazoriti in ponoviti tako natančno, da bi ustrezal resničnosti, če ni polbog, če ni bolan, če ni pacient ideologije. K sreči ga njegova umrljiva narava vedno premaga, tako da je vse skupaj samo epizoda.«

»Če picerista primerjam s Podstenškovim 'zapornikom' iz romana Sredi pajkove mreže, Merčev junak vendarle čuti nekaj več empatije, a zlomljen je že od otroštva.«

»Občasno picerist ironično interpretira tudi izjave in črno kroniko v osrednjem časopisju in televizijskih dnevnikih.«

»Nekateri večkratni družinski umori nas spomnijo na nedavne resnične dogodke.«

»Niti ni tako pomembno, kaj in kako živiš, temveč je bistvenega pomena, kako to razlagaš pred seboj in svetom.«

»Pisavi Jedrt Maležič se pozna, da je pred pisanjem proze prevajala, saj je njena pisava nabrita in duhovita.«

»Iz kje si? Zabavno se mi je zdelo, da mi ni nihče verjel, da prihajam z Madžarske.«

»Ne drevesa, ljudje so najbolj čudežni sadovi štirih milijard let evolucije in mi bomo uničili samo sami sebe, ker uničujemo okolje, tisti habitat, ki je popolnoma povezan med sabo. Mi smo tisti, ki bomo izumrli, če ne bomo spremenili stanja stvari, življenje pa bo ostalo. Vsako menjavo geološke dobe v zgodovini je zaznamovalo množično izumrtje večine živih vrst na planetu, ampak se je kljub temu na novo razvilo bogato življenje.«

»Moj junak spozna, da si zanamci zaslužijo boljši svet. Ura je tik pred dvanajsto, počasi se zavedamo, da so šle stvari predaleč in da so v naši kulturi in civilizaciji tokovi, ki bi še lahko zaustavili to, kar se neizogibno približuje katastrofi. Če bo šlo tako naprej, kmalu ne bomo imeli več vode, zraka, ničesar, kar človek kljub sodobni civilizaciji potrebuje za življenje.«

»V zadnjih dvajsetih letih se je pojavilo spoznanje, da nimamo pred sabo več prihodnosti. Kot družba bomo morali na novo premisliti, kakšna bo naša prihodnost. Danes nihče ne more napovedati, kaj se bo zgodilo čez pet, deset let, kaj bo z našim planetom, kaj bo z nami. Bistveno se mi zdi, da presežemo antropocentrično držo človeka, da dojamemo, da je vse živo z nami, da si delimo ta planet z vsem živim. Ne govorim samo o živalih, govorim tudi o rastlinah, o drevesih. Ko bomo to dojeli, se lahko spremeni tudi paradigma celotne družbe in našega dojemanja sveta.«

»Ni več čustvovala le s pacienti, čustvovala je s potepuškimi psi, z begunci, s kanarčki, z izruvanim grmom.«

»Videti je bila v šoku, neodzivna. Zmedlo jih je, kajti kaj takega v knjigi nikjer ni bilo omenjeno.«

»Oba avtorja sta name naredila vtis kot karizmatični osebnosti, človeka pokončne življenjske drže in trdnih etičnih načel.«

»Rudi Šeligo je bil slogovni inovator, v slovensko literaturo je vpeljal ideje reizma in postopke novega romana.«

»V novelah in romanih je pripovedoval o človekovem hrepenenju, ujetosti, končnosti in samoti.«

»Po naravi klasik, zavezan tradicionalnim pesniškim oblikam in jasni sporočilnosti pesmi.«

»Še naprej nameravam pri pisanju romanov uporabljati UI, pri tem pa pustiti svoji ustvarjalnosti do polnega izraza.«

»Kadar mi UI ni odgovorila tega, kar sem pričakovala, sem svoje občutke včasih prelila v replike svoje glavne junakinje.«

»Gotovo bodo še sporni primeri, a roman Rie Kudan to ni.«

»Salman Rushdie je nedavno povedal, da je programu naročil pisanje kratkega besedila v 'Rushdiejevem literarnem slogu', rezultat pa označil kot 'absolutno smetje'.«

»Nečesa namreč ne smeš pozabiti, sinko: Človek se mora vsaj tu in tam sprostiti. Tudi suženj. Toda njegove verige so premočne, zato se sprošča v mislih in besedi. To ni nič hudega. Gorje pa, če se začne zatekati v laž. Tedaj se mi zdi, da čepi v zasedi z vzdignjenim bodalom ... Vidiš, sinko, takšni so bili tudi tvoji rojaki. Olikanih, sladkih besed, pa nemirnih oči in zahrbtnih misli ... Ti pa bodi drugačen in zavedaj se, da nas čakajo velike reči ...«