Ključna beseda: literatura

»To sta dve ločeni stvari.«

»I, A se v Nietzschejevi knjigi pojavi kar nekajkrat, ima pa podobno – ironičnosubverzivno, tudi norčavo – funkcijo kot pri Kosovelu.«

»Pesem je nastala prve dni julija 1925. Takrat je Kosovel komaj dobro prišel domov na počitnice, ko je pri svojem očetu naletel na kmeta Jožeta Petelina – 'Gabršena', ki se je prišel posvetovat k njemu o svojih stvareh.«

»Oslovo riganje na koncu pesmi Kons. 5 ne priča samo o nekakšni norčavosti in ironično-parodični distanciranosti, temveč obstoječemu zgodovinskemu svetu izreka temeljno nezaupnico.«

»Knjige so lahko gradniki in dajejo smisel mnogim mladim generacijam.«

»In če je zgodovina pripovedovanja zgodb zgodovina sama, so enako kot literatura in jezik tudi slike in podobe bistveni del našega obstoja.«

»Naj letošnji sejem otroške in mladinske literature v Bologni in Slovenija kot njegova častna gostja prineseta dobre knjige čim več mladim. In mir za vse otroke sveta.«

»Razstava obiskovalcem predstavlja ilustracije na subtilen in hkrati impresiven način.«

»Ves čas sem se upirala. Ves čas sem poskušala pripovedovati, da je literatura literatura in da jo je treba pustiti pri miru in da si ne dovolim, da nekdo posega v tisto, kar je moje.«

»A leto je dolgo, in če se je nekdo denimo oglasil februarja, sem bila nato spet vse leto sama.«

»Kjer bi se moja junaka prijela za roko, se objela, morda naredila še kaj drugega, sem pustila prazno, sem cenzurirala in ta knjiga ni bila prepovedana.«

»Bila je neverjetna.«

»In potem sem dobila nekoga, ki je zelo dobro čutil, kaj je dobro in kaj ne.«

»Pisatelji nekaj od tega imajo, da pa se zmeraj najdejo ljudje, ki s svojo pametjo posegajo v neke stvari.«

»ni imela samozavesti, da bi svoje pisanje predstavila svetu«

»Maryse Condé je velika pripovedovalka zgodb, v katerih opisuje opustošenje, ki ga prinašata kolonializem in postkolonialni kaos, v jeziku, ki je tako precizen kot preplavljen s čustvi.«

»Uresničila je svojo željo po pisateljski karieri, ljubezni in materinstvu«

»Težka življenjska pot jo je oblikovala kot vztrajno borko za pravice žensk«

»Ko je po šestih letih bivanja v Pragi mesto zapuščala, ni bila več tista mlada ženska, ki še ni napisala svoje prve knjige«

»Ker je vse minljivo, so otroci, ki se rodijo v ljubezni, edini smisel – ne samo pesnika, ampak tudi te civilizacije, človeštva. V bistvu je minljivost nepomembna.«

»V bistvu je sreča, da sem bil sploh rojen, da imam samozavest, to je enkratna zadeva vsakega posameznika. In sreča je, da sem rojen tudi kot pesnik.«

»Škarje so se mi zdele zanimiv simbol za to, kako nekaj odrežemo, odpravimo. To se sliši dostikrat negativno ali strašljivo, je pa seveda lahko tudi pozitivno. Znajti se v škarjah hkrati pomeni znajti se v precepu in mene vedno zanimajo junakinje in junaki v nekem precepu.«

»fille terrible francoske literarne in filmske scene, v triptihu o Vernonu Subutexu evidentno ne promovira eskapizma, temveč korenito in brez dlake na jeziku projicira kritično misel o sodobni francoski družbi.«

»Sleng in vulgarni ulični jezik sta bistvena sestavina radikalne izjave Vernona Subutexa, pri tem pa navdihnjeni ter na debelo začinjeni prevod Jedrt Maležič odigra bistveno vlogo.«

»to ni slabo, pravzaprav je zelo dobro«

»na tej točki se pričnem dolgočasiti«

»Tak konec je srečen za oba.«

»Trideset let in več je bila nežna in potrpežljiva z nami. Je to začetek demence – je pozabila, kdo smo?«

»Ljubezen, ljubezen, kaj ti sploh veš o ljubezni!«

»Kaj res? Kdo je pa potem mene pokvaril?«