Ključna beseda: ljubezenska zgodba

»Rada bi, da bi se je hčerka spominjala še po čem drugem kot po tem, da je bila 'mama'.«

»Bodi z menoj večno. Privzemi kakršno koli obliko. Poženi me v norost.«

»Je kdo sploh prebral knjigo, preden je bilo to odločeno?«

»Bel Heathcliff in 34-letna Cathy, oba pa sta videti, kot da spadata na Instagram. Obsedena sem.«

»Boleče očitno je, da Fennell ni mar za reme v Viharnem vrhu.«

»Edina stvar, ki jo ve čisto vsak, je, da so imeli zid in da so Stasijevci terorizirali vse po vrsti. Ampak to ni cela zgodba.«

»Upodobitev mučne ljubezenske afere z razkošno strukturo, ki prepleta osebne in nacionalne preobrazbe. Tako kot NDR se tudi zgodba začne z optimizmom, razplete pa grozno.«

»Mislim pa, da je ona bolj koncizna in metodična pisateljica, kot bi bil jaz.«

»Pravzaprav sem bila presenečena nad končnim soglasjem ... Ko je šlo zares, se je pri vseh tehtnica nagnila v smer te knjige.«

»Tekst (oz. več njih) ni svetinja, temveč gibljiv, gnetljiv material, ki ga 'izkoriščamo' za svoje namene, da lahko spregovori o revoluciji kot taki, potrebnosti revolucije in predvsem današnjega pasivnega, egoističnega odnosa zahodnega sveta do nje.«

»Imperializem kot glavna (a absolutno ne edina) tarča takratnih protestov se je spremenil, akterji, ki ga najmočneje poganjajo, pa ostajajo isti: svetovne velesile z meščanskim razredom našega zahodnega sveta na čelu.«

»Zagovarjam stališče, da je Shakespeare izrazito ljudski, izrazito praktičen gledališki pisec: teksti po naročilu / nakradeni motivi / mešani žanri / mešane forme / mešanje verza in proze / mešanje biserov s smetmi / katedrala in hlev.«

»V gozdu, ki je žanrsko fluiden in ima vse postavke sodobnega, hiperkorektnega sveta (...), kjer se ljubezen pojavi v najrazličnejših oblikah in popolnoma prosto, neodvisno od spola, tipa seksualnosti in tako dalje.«

»Se pravi nekaj, na kar se lahko v vsakdanjem življenju pogosto navežemo, tako da je v bistvu to neka zelo sodobna ljubezenska zgodba.«

»Ko se je zgodil razhod, ki ga je ob vse pogostejših izpadih ljubosumja ter povsem različnih ustvarjalnih in življenjskih potrebah intuitivno že dolgo slutila, je bil čustveni zlom neizogiben.«

»Poskus, da bi živela hkrati vezano in svobodno.«

»Presenečen sem nad sabo, kako močno me veseli snemanje, delo z igralci, kamero. Dela me mlajšega, bistrejšega in za zdaj mi gre dobro.«

»Za film nikoli ne veste, kaj bo z njim. To je alkimija, ki se na koncu zgodi ali ne. Vi storite vse, da bi se to zgodilo, a ne moreš vedeti.«

»Gre za neko lepo ljubezensko zgodbo, potopljeno v nekaj, kar ni najbolj zdravo in najboljše, in to so ljudje, ki poskušajo to zgodbo malo popraviti.«

»Če jih pravzaprav sploh znamo prenesti in zlasti – zakaj jih ne znamo. Kdaj zberemo pogum, če ga zberemo? Zakaj ga ne zberemo?«

»Artikulacija spretna, stavčne strukture so gladko tekoče. Razpon besednega zaklada je širok, a naraven. Zanos je opisan v več vrstic dolgih povedih, ki se berejo kot mrzličen tok zavesti, od navdušenja kipeč čez vse robove. Avtorica z lahkotnostjo, skorajda mimogrede, izreka besede, za katere se zdi, da vsebujejo poanto naših življenj in bi jih lahko begajoče iskali leta. In to ji uspeva vedno znova.«

»Prvič želim prevzeti nadzor nad pripovedjo o sebi.«

»Ta ukradeni posnetek sem izločila iz svojega življenja, da bi preživela, in zdaj, ko se znova pojavlja, mi je slabo.«

»Mislim, da je ljudje nimajo za lastnico lastne podobe. To je Pamela Anderson: javna last.«

»Če bi me skrbelo, kaj si ljudje mislijo, me ne bi bilo tukaj.«

»Biti moraš pogumen in uporabiti, kar imaš. Zakaj ne moremo biti junaki v lastni življenjski zgodbi?«

»Ne žrtev, ampak preživela in živa, da lahko povem resnično zgodbo.«

»Ni pomembno to, da se poroči pravi par, temveč to, da je par, četudi zamešan, v zakonski zvezi srečen.«

»Pomembno skratka ni to, komu je Mevlut pisal ljubezenska pisma, 'pisma so le oblika izražanja, vendar je pomembno predvsem to, kar čutimo v srcu.'«

»Hibridno delo, nekakšen pravljični roman za odrasle, v katerem avtorica preigrava Perraulta – imenitno, tankočutno, prefinjeno –, je predvsem ljubezenska zgodba, ki se izogne cinizmu, da bi povzdignila včasih težko razločljivo lepoto.«