»Prinaša eno najboljših literarnih besedil o Slovencih, zapletenih v drugo svetovno vojno in med seboj.«
»Tu nikomur več ni jasno, kje in ali sploh je meja med resničnostjo in fikcijo, vsi pa dobro vemo: četudi resnične izkušnje morda resnično ni mogoče uprizoriti, imamo pred sabo pravo gledališče!«
»Skratka, socialna drama. Samo da je v resnici smešna kot komedija, mogoče celo farsa, ki je v bistvu žalostna. Realistična v slogu, gibka v jeziku in obenem absurdna v maniri. Drama iz našega okolja in časa, obenem pa distopija, ki nam s krožno dramaturgijo dopušča le malo upanja na spremembo in odrešitev.«
»Začuda se celo zdi, da – glede na sodobne politične preference volivcev – roman, ki svari pred histerijo zaradi migracijskih tokov in strahovi pred virusi, a se odvija v daljni preteklosti, po izidu še vedno pridobiva aktualnost in pomen.«
»Z izzivom se je Erwin Köstler spopadel mojstrsko: skrajno zahtevno preklapljanje med pogovornimi in konjunktivnimi govoricami ljudstva in laičnimi filozofskimi refleksijami, cerkvenozgodovinskimi poročili in razpravami ter psovkami in sočnimi izrazi je prevajalcu uspelo prevesti brez vsakršne jezikovne, vsebinske ali literarne napake, čeprav je bilo prevajalsko delo v tem pogledu pravo minsko polje. Izvrsten prevod ne priča zgolj o izrazitem jezikovnem in socialnem čutu, temveč tudi o bogatem zgodovinskem in kulturnem znanju.«
»To je poklon klasičnemu filmu na zelo sodoben način. Vsebuje čustveno potovanje ženske, vključuje pa tudi raznolik spolni in starostni razpon.«
»To je dober primer ohranjanja in predstavitve arheoloških ostalin in situ v urbanem kontekstu, kar je izziv, s katerim se pogosto srečujemo po vsej Evropi. Zasnova paviljona ‒ premišljena in nevsiljiva zgradba ‒ je skladno integrirana v obstoječi ulični niz in ohranja njegovo kontinuiteto.«
»Nedvomno je ena najvplivnejših osebnosti v sodobni svetovni arhitekturi ‒ v nenehnem iskanju, brez strahu pred spremembami in preizkušanjem novih idej. Njegova arhitektura temelji na globokem razumevanju ne le arhitekture, ampak tudi filozofije, zgodovine, teorije in kulture. Povezal je Vzhod in Zahod, ne z mimikrijo ali kolažem, temveč z ustvarjanjem novih poti.«
»Intenzivni nastop, ki najde ravnotežje med nasiljem in ranljivostjo, kar gledalcu daje občutek negotovosti prihodnjih dejanj lika, ter za prikaz notranjega sveta emocij z izjemno subtilnostjo.«