»Plakat z naslovom Lost Futures odpira vprašanja možnosti, da nas umetna inteligenca (UI) osvobodi trenutnih omejitev razmišljanja in si bomo z njeno pomočjo lahko zamišljali nove stvari, in na drugi strani, ali smo njeni ujetniki večne nostalgije, ki nas kolektivno veže na vedno isto ikonografijo.«
»Pomislil je na nostalgično perspektivo iz preloma v tretje tisočletje, ki paradoksalno poveličuje plastično in digitalno obdobje v času zasvojenih algoritmov in plastičnih delcev, ki so jih znanstveniki odkrili tudi v naši krvi, možganskem tkivu in pljučih.«
»Brez močnega, uspešnega in dobičkonosnega gospodarstva ni socialne države, ni javnega zdravstva, ni kakovostnega šolstva, ni varnosti in ni kulture. To je resnica, ki jo moramo vedno znova ponavljati.«
»Politika mora razumeti, da se blaginje ne ustvarja z dekreti, temveč z ustvarjanjem pogojev, v katerih lahko delate, inovirate in zaposlujete. A tudi gospodarstvo mora razumeti svojo vlogo v širšem družbenem tkivu. Ne živimo le za bilance, živimo za ljudi.«
»Ni več veliko starih ljudi, ki so vedno govorili s svojimi vnuki ali nasploh v družini slovensko. Mnogo je jezikovno mešanih družin. Narečja bodo sicer ostala, a bodo res velike spremembe.«
»če se lahko identificiramo, lažje tudi sočustvujemo in če se približamo fantu in njegovi zgodbi, lahko nekaj začutimo iz emocionalnega vidika, ne zgolj iz vidika, kaj je prav«
»Psihično sem se pripravila na različne odzive, tudi znotraj naše kulture. Poleg tega sem že doživela, da se veliko filmskih ustvarjalcev, sploh moških, ki imajo nek sloves, tem temam upira, kdaj tudi kar malo protestirajo«
»Na začetku in koncu človekovega življenja, pa tudi vmes, stoji medicinska sestra. Ne Golob, ne Janša, ne Jezus, ne Mohamed, ne frak in ne talar. Nehajte se zajebavati in jih plačajte!«
»Ni prijazen, ampak zna biti jezen. Bob leta spomni na ljudi, ki delajo in jim je mar tam, kjer ni kamer, političnih govorov in po navadi ni aplavza. Ne skrivajo se za stranke, ideologijo, vero, cesarja ali domovino. So na začetku in na koncu, v trenutkih strahu, bolečine in upanja. In prav zato je njihovo podcenjevanje tako glasen škandal.«
»Neverjetno je, kako je filmu, ustvarjenemu povsem zunaj normativov in pravil dokumentarnega filma, uspelo prepričati in nagovoriti občinstvo po vsej Evropi. Zares smo veseli, da sta zmagala ustvarjalnost in navsezadnje iskren antifašizem!«
»To, da se film Fiume o Morte! tem občutjem zoperstavlja – da v boju proti vse očitnejšim silam fašizma, imperializma in militarizma povezuje skupnost, jo dejavno organizira, zgodovino bere skozi prizmo sodobnosti in vse to počne igrivo in humorno –, je dosežek, ki presega filmsko ustvarjalnost. Gre za majhno, a pomembno družbeno zmago.«
»Najstnike in njihov svet zelo dobro pozna, v svoje pisanje spretno umešča relevantne popkulturne reference in kljub dogajalni in tematski razvejenosti ustvari berljivo, iskrivo in prepričljivo delo, napisano v živem, sočnem jeziku, ki bo brez dvoma pritegnilo mlade bralce.«