»In vendar Virka zgolj izurjenost v slogu ne bi pripeljala do vrhunskega prevodnega izida, če ne bi bil hkrati tudi odličen poznavalec filozofske problematike obravnavanega obdobja, če ne bi premogel razkošnega miselnega obzorja, ki si ga je ustvaril kot bralec, profesor, avtor in prevajalec.«
»Opaziti je, da je marsikje izbral že ustaljene filozofske rešitve, drugje si je pomagal z rahlo antikvarno patino, včasih je inventivno ubral nove poti na komunikativen način in kdaj pa kdaj posegel po imitativnih odslikavah.«
»Kot prozaistko, ki pretresa družbeno pričakovano, jo zaposlujejo prav prikrite in na videz (ob)robne teme naših življenj.«
»Poleg tega, da je genialna interpretinja in avtorica, jo cenim tudi zaradi njenega karakterja, ker je velikokrat brezkompromisna. Lahko rečem, da me je, ko sva se spoznala osebno, navdušil njen neizmeren in fantastičen smisel za humor.«
»Zdi se, kot da bi bil šanson za Svetlano Makarovič enako naravno umetniško okolje kot poezija in izjemne pripovedke, ker je lahko v šansonu še bolj igriva in kljubovalna, posmehljiva, duhovita do vseh mogočih človeških zablod, napak in hudobij.«
»Zeitlingerjev način oblikovanja filmske govorice sega v same začetke medija filma, ko je bil ta še složen z ritmom sveta, nenehno razvijajoč nove pristope, kako v objektiv ujeti dogajanje.«
»Snemanje na filmski trak je zame pomenilo dragoceno izkušnjo. Današnja tehnologija omogoča snemanje brez omejitev, v takšni poplavi materiala se nato v montaži in postprodukciji iščejo biseri med smetmi.«
»Liza Marijina je še enkrat dokazala, kako močno in natančno občuti jezo generacije, ki na videz noče odrasti, čeprav ji je vse kristalno jasno. V liku Eve s svojo neizprosno neposrednostjo in jebivetrstvom 'ubija' in 'kolje' vse okrog sebe, obenem pa v njej začutimo strah, negotovost in globoko hrepenenje.«
»Avtorica Marija Zidar skozi zapleten konflikt med sorodniki izriše kompleksno podobo patriarhalne družbe. Z natančno in zadržano opazovalno tehniko nas popelje v samo jedro dveh sprtih družin in tako ustvari večplasten in presunljiv dokumentarni film.«
»V kratkem igranem filmu Sestre režiserka ponuja gledalcu kritičen razmislek o vlogi spola in z njo povezanim nasiljem v družbi. S pomočjo intenzivnega ritma, nasičenega prepleta vizualnih podob, zvoka in glasbe nas film silovito vodi od prvega do zadnjega kadra.«