Ključna beseda: pisatelj

»Boris Pahor je zame in tudi za mnoge Slovence simbolni garant etičnosti Slovenstva.«

»Na slavnostnih dogodkih v Ljubljani in v Bruslju je kljub visoki starosti vedno nastopal zelo živahno, ponosno in predvsem pokončno.«

»Če se zavzemam za človekove pravice, če ne maram nacionalizma, če me zanimajo pravice žensk, so to zame civilizacijski dosežki, nikakor pa ne levičarstvo ali desničarstvo. Če kdo misli, da sem zaradi tega levičar, pač sem.«

»Moja književnost ne temelji na škandalih, temveč na jeziku, težave z rojstnim krajem pa izvirajo bolj iz nekaterih mojih stališč do življenja. Čeprav duhovniki v Liki govorijo, da sem anarhist ali komunist, nisem ne levičar ne desničar.«

»Večina nas v življenju težko naredi kaj več od tega, kot da se trudimo ostati ljudje. Morda pa je to celo edino, kar lahko naredimo zase in za svet …«

»Tiste čase so pač iz registrov brisali žive ljudi, nedolžne starce, žene in otroke, pa se ni nihče v Sloveniji posebej razburjal. Zakaj bi se kdo torej vznemirjal zaradi izbrisa mrtvih pisateljev.«

»Bolj kot prisotnost nečesa je moj mir odsotnost negotovosti, odsotnost dvoma, odsotnost ogroženosti.«

»Odločen glas slovenske manjšine v Italiji, visok in jasen literarni izraz 20. stoletja, pričevalec in žrtev strahot.«

»Preden izraziš željo po prijateljstvu z drugimi narodi, se najprej predstavi in povej, kdo si.«

»V sebi je združeval neomajno ljubezen do slovenskega naroda.«

»Njegov upor, kritika, polemičnost in dvignjen kazalec jeznega starozaveznega preroka so rasli iz globoke prizadetosti in človeške izkušnje.«

»Biti Slovenec mu je dajalo moč, vedel je, kaj je absolutno zlo in kaj ljubezen.«

»Njegova beseda, tudi tista najbolj pikra, je bila velik življenjski nauk.«

»Odpor in prezir do totalitarizmov, s katerimi se je soočal, ne glede na ceno.«

»Njegova dolgoživost je nemara maščevanje fašizmu, ki mu je ukradel 25 let življenja.«

»Morale pri nas goreti knjige in kako smo bili brez jezika.«

»Bomo morali prej ali slej dobiti sodobnega Collodija, ki bo otrokom povedal zgodbo naše preteklosti.«

»Tudi na to daje odgovor: ljubezen, lepota in lucidnost. On verjame v odrešitev.«

»Najprej verjeti v svet. Težko je verjeti v svet, zelo težko, toda če moraš v nekaj verjeti, da bi preživel, je to vera v ljubezen.«

»Na Borisa Pahorja pomislim kot na popolnega pričevalca, pričevalca, ki obnavlja svoje izkušnje in teh obnavljanj ne spreminja.«

»Ne vzemite mi strahu, prav ta je moj kapital.«

»Pero je že vrsto let moje najljubše orodje za ustvarjanje.«

»Ponoči je umrla babica. Ali mogoče včeraj, ne vemo točno. Mogoče zjutraj. Pogreb čez tri dni.«

»Kdor ubija, ima absoluten nadzor, kdor je ubit, se popolnoma podredi, takšen je zakon narave.«

»Nikoli več ne bova šla živet nazaj v vas. Domovala bova v gozdni votlini. Govorili bodo: 'Slabiča.' Ampak midva bova ostala to, kar sva.«

»Včeraj, na primer, so v obmorsko ordinacijo pripeljali dva morska konjička, ki so ju naplavljena na morski breg našli otroci iz sosednjega kampa.«

»Tistega jutra sem imela vizijo: nekje na severu Nemčije sva s Pesnikom nekemu konju prekinjala semenovode.«

»Za denar se zagrebi, srček. Denar je tisto pravo!«

»In to je večni zakon, kajti Zlo se pogosto ustavi pri samem sebi in umre s povzročiteljem, Dobro pa nikoli.«

»Bil je meglen londonski dan in megla je bila težka in temna. Živi London je pekočih oči in razdraženih pljuč mežikal, hropel in se dušil; neživi London je bil sajasta prikazen, razklana med namenoma, da bi bila vidna in nevidna, zato pa ni bila ne eno ne drugo.«