»Predstava ne komunicira prek tehnologije, pač pa izbere predmete, ki so nam vsem skupni, ki so del našega vsakdana, tehnološko pa se pojavi le kot komentar, kot nabor pesmi, po katerih plešemo iz dneva v dan«
»Fokus se tako iz prihajajoče apokalipse, ki ostaja v polju nedefiniranega, a je zagotovo obarvana z distopičnim zeitgeistom današnjega časa, premakne na soočanje s kompleksnimi notranjimi svetovi, namesto v spekulativni futurizem pa zaide v svet sanjskih podob.«
»V turbulentnem obdobju najstništva in zgodnje odraslosti je vsakdanje življenje pogosto obremenjeno z družbenimi in individualnimi pritiski, medtem ko prihajajoči konec dogajanje na odru spremeni v priložnost za tiste skrite želje in najgloblje strahove, ki jih je morda težko izreči kar tako.«
»Izjemno pronicljiva, tankočutna in angažirana pisava Yasmine Reza je polna na prvi pogled neznatnih nians in samoumevnih detajlov, saj prerisuje dinamiko vsakdanjih medosebnih dialogov, ki pa jih še bolj kot izrečeno definira neizrečeno, ali še bolje, neizrekljivo. Telesa takrat postanejo rentgenska naprava za komuniciranje onstran besed.«
»Dandanes se tej večni tematiki pridružujejo tudi vprašanja patriarhalne miselnosti, zastrtosti ženskega čustvovanja, večplastnosti 'nevidnih' družinskih odnosov več generacij ter neznosnosti javnega diskurza pred in po priznanju intimnega, ki poslej nima več statusa performativnega, temveč političnega.«
»Prvo nagrado prejme pogumno, strastno in edinstveno raziskovanje temeljnih vprašanj gledališča v sedanjem trenutku, raziskovanje, ki sega tako v preteklost kot v prihodnost...«
»Žolna, merjasec, srnjaček in veverica – vsaka s svojo prepoznavno obliko, z značajskimi lastnostmi, ki jim jih pripisujemo – omogočajo majhne in dragocene skice o zvitosti, bojazljivosti, pogumu, trmi, skratka o vsem, kar otroci spoznavajo in bodo spoznavali v medosebnih odnosih.«