»Včasih je samo slutnja. Brez zunanjih znakov, indicev, namigov, dokazov, vzrokov, razlogov ali pojasnil, vseeno je nekaj oprijemljivega. Nekaj nejasnega, a hkrati izrazitega.«
»Vendar, kot dodajajo, Vibracija posamezne strune ni interpretacija Lemovega literarnega dela, temveč 'z utrinki, drobci pomenov in ključnimi topikami oblikovana predstava, ki impulze romana prevaja v gibalno-scenskem okviru – skozi jezik telesa'.«
»Režijski pristop Katarine Klajn niza v sebi sklenjene posamične prizore v homogeno celoto. Tak princip ponuja bogat material in omogoča igralski prostor, ki ga oba protagonista Urška Klajn Marion in Žiga Medvešek polno in kakovostno izkoristita.«
»Ljubiteljsko gledališče iz leta v leto in iz festivala v festival po delovanju in ambicioznosti raste in se razvija. Izstopa zlasti na področju avtorskih projektov, kjer mu idej in poguma ne manjka. To obeta, da bomo tudi v prihodnje gledali drzne in ambiciozne projekte.«
»Rad bi šel tja, kjer še nikoli nisem bil. Sprašujem se, ali me bo Nič kadarkoli našel. Nič ni, kar bi mogel vedeti ali narediti, ker Nič je edina stvar, o kateri me ni strah govoriti. Nič ne more iti narobe razen Nič.«
»Po eni strani je Idiot obsežna pripoved s princem Miškinom v središču, povratnikom iz Švice, naivnim dobrotnikom, polna epizod, ki bi jih lahko uvrstili skoraj med melodramske zvrsti. Po drugi strani pripoved prinaša portrete in upodablja osebnosti ter se ukvarja z nekaterimi osnovnimi vprašanji etike.«
»Je to roman usodnih srečanj, napačnih odločitev in izgubljenih usod v času, ko se nam zdi, da smo v globalno utrujenem svetu igrivih tehnoloških dogodivščin in nenehnih političnih izzivov popolnoma gluhi za tisto, kar smo nekoč imenovali življenje? In kdo je danes ta smešni princ, ki pridiga o čisti ljubezni in vnaša nemir povsod, kjer se pojavi; ki izziva nerešljive konflikte, svetu pa ponuja negotovost, ki zlahka zdrsne v tragedijo?«
»Predstavo sestavljajo med seboj jasno ločeni prizori, ki temeljijo na posameznih epizodah iz predloge. V Senjinovem Idiotu je veliko digresij, ponovitev, dolgih dialogov, kar vodi do prefinjene in natančne dinamike igre, na kateri temelji vsa bravurozna uprizoritev.«