Ključna beseda: preteklost

»Prepogosto živimo na način, kot da je vse še pred nami.«

»To ni zgodovinski film, pač pa film o spominih na preteklost.«

»Poslušati ljudi, ki so bili v življenju prisiljeni iti skozi hude zgodovinske prelome, je ne samo poučno, ampak nujno.«

»Žabja perspektiva je za nas še toliko bolj pomembna, ker nam predoči absurd tega nasilja in grozo.«

»Dokumentarni film je iskanje tistega, česar še ne vemo.«

»Kaj je nona govorila o vojni? Ne veliko.«

»Morda so ljudje dolga leta poskušali pozabiti, a ko se zavedajo konca svojega življenja, se zdi, kot da čutijo odgovornost, da bi svoje spomine predali naprej.«

»Film ti sam pove, kako se moraš vesti do njega.«

»Ko počasi odide generacija, ki je preživela pomembno obdobje, se nekaj spremeni.«

»Ne pozabi me je projekt ne samo naju dveh, ampak tudi vseh ljudi, ki so delili zelo osebne, boleče in duhovite zgodbe.«

»Lahko se delamo norca ali pa smo intelektualno kritični, ampak če hoče človek poslušati dobro, smiselno slovensko popularno glasbo, ima zelo veliko materiala iz preteklosti in tudi sedanjosti, po katerem lahko brska.«

»Potrebujemo vsakdanje življenje, na tone vsakdana.«

»Ali se preteklost razgradi ali ostane kot plastične vrečke domala nespremenjena ter počasi in temeljito zastruplja vse naokrog?«

»Ali jo je mogoče v nasprotni smeri reciklirati v nekakšno prihodnost, pa čeprav rabljeno?«

»Diktaturi prihodnosti bo sledila diktatura preteklosti; zato jo je bolje pustiti spati, da ne bo stokrat huje udarila nazaj.«

»… preteklost ni samo tisto, kar se ti je zgodilo, ampak je včasih to, kar si si pravkar izmislil.«

»Tudi v njem srednješolski učitelj odpotuje v preteklost, preprečiti namerava atentat na predsednika Kennedyja, vendar ugotovi, da preteklosti ni tako preprosto (oziroma je sploh ni mogoče) ukaniti.«

»Vendar je Kingovo delo predvsem kratkočasna, napeta štorija z rdeče utripajočim sporočilom: prste stran od preteklosti!«

»Arheologija je izjemno ambiciozna veda. Njen motiv je razumeti pretekle ljudi prek materialnih ostankov, ki so ostali za njimi.«

»Analize izotopov, s katerimi lahko ugotovimo ekološko vsebino prostora, iz katerega se je konkretni človek prehranjeval, nam sicer pomagajo odkrivati ljudi, ki so velik del življenja preživeli drugje, kot pa tam, kjer smo našli njihove ostanke.«

»Današnji čas je kaotičen na več načinov. Ljudje pogosto pomislimo na kaos, ko izgubljamo nadzor nad pomembnimi situacijami ali procesi.«

»Začudili bi se, kako veliko podobnih situacij odzivanja ljudi najdemo v preteklosti, ki so zelo podobne današnjim. Če to vemo, se lažje prilagajamo.«

»Z veseljem bi odgovoril drugače, a če hočem biti iskren, temu ne morem pritrditi (smeh).«

»Ti vzorci iz minulih sezon bi bili primerni tudi za preverjanje morebitne prisotnosti novega koronavirusa pri nas, še preden je bil zaznan uradni prvi primer.«

»Skupaj z opažanjem, da so imeli na splošno v populaciji tudi več težjih pljučnic, pri katerih niso potrdili povzročitelja, je zelo verjetno, da se je virus v Italiji že prej širil v obliki tiho plazeče epidemije, ki je nato silovito izbruhnila.«

»V NLZOH-ju smo na primer med validacijo testov za protitelesa preverjali serume, stare več kot leto, in tudi v teh našli posamezne pozitivne primere. Vendar takšne primere razlagamo kot nespecifične in lažno pozitivne.«

»Jaz jih ne pogrešam – dajala so lažen občutek svobode. Posiljevalcev niso kaznovali, narediti splav je bila prava nočna mora in občutek sem imela, da živim v pepelniku.«

»Tok nas je vlekel na zahod / proti sivemu robu obzorja, / kjer si bomo ustvarili ime, / tako so obljubili starci, / ki so drug za drugim umrli, / mi pa smo drseli po gladini, / leta in leta smo zidali hiše …«

»Vse je razpadlo / na polovice / tudi / jaz / in zemlja«

»Čeprav nas je vsako leto manj in komaj kakšen pridružen na novo, prihajamo zaradi neporavnanega dolga do dogodkov v preteklosti, ki je naložen nam in bo – vse tako kaže – ostal še našim potomcem. Noben narod ne more biti in obstati s takšnim bremenom časa, ki se je začel z umori – več sto žrtev v jeseni 1941 in pomladi 1942 – in končal v pobojih tisočih ob koncu vojne.«